Društvo v tujini izobraženih Slovencev (Vtis) je v sodelovanju s slovenskima veleposlaništvoma pri EU in v Belgiji minuli teden v Bruslju pripravilo pogovor o izzivih in priložnostih v sodobnem kmetijstvu. Ta je potekal v pričakovanju predloga novega večletnega proračuna EU, ki bo po napovedih prinesel znatne spremembe v skupni kmetijski politiki.
Na pomen novega večletnega evropskega proračuna, ki ga bo v sredo predlagala Evropska komisija, je že takoj v uvodnem nagovoru opozoril slovenski veleposlanik v Belgiji in bivši veleposlanik pri EU Rado Genorio, ki je izpostavil pričakovanje, da bo v njem več denarja za znanost in program študentske izmenjave Erasmus.
Evropski poslanec Franc Bogovič, ki se je udeležil razprave, pa je izpostavil, da bo novi večletni evropski proračun zelo resen izziv, saj bosta kohezijska in kmetijska politika precej na udaru.
V pogovoru, ki ga je vodil član Vtisovega belgijskega odbora Anže Švara, so sodelovali svetovalka za kmetijstvo na slovenskem stalnem predstavništvu pri EU Maša Žagar, predstavnik Evropske komisije Dan Burgar Kuzelički in v. d. vodje skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine Doris Letina.
Švara se je najprej sprehodil skozi zgodovino skupne kmetijske politike, katere temeljna misija je zagotavljanje dovolj kakovostne hrane, od očeta te politike Sicca Mansholta, ki je v časih, ko hrane bilo na pretek, opredelil ključne elemente te politike, do tretje generacije, ki se spoprijema z drugačnimi problemi, na primer presežki hrane in odseljevanjem s podeželja.
Na slovenskem predstavništvu so spomnili na obljube evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana, da je pričakovati nadaljnjo evolucijo, ne revolucije, ter na napovedi drugačnega pristopa, novega izvedbenega modela, po katerem naj bi morale članice pripraviti strateške načrte za doseganje evropskih ciljev ob upoštevanju nacionalnih specifik.
Spomnili so tudi na znana slovenska stališča v evropskih proračunskih pogajanjih – da je ključno ohraniti oba stebra, torej tako prvi steber z neposrednimi plačili kot drugi steber z ukrepi za razvoj podeželja, ter da je nacionalno sofinanciranje neposrednih plačil nesprejemljivo.
Doris Letina je opozorila na težave, s katerimi se soočajo mladi kmetje, zlasti na birokratsko breme, češ da je “zakonodaja pisana daleč stran od njive”. Obžalovala je tudi pogosto medijsko predstavljanje kmeta kot onesnaževalca okolja in izpostavila, da ni kmeta brez okolja in obratno.
Vtis je društvo z več kot 1000 člani, ki zastopa interese Slovencev, izobraženih v tujini.
“Eden ciljev društva je ustvarjanje mreže slovenskih strokovnjakov v tujini, prav tako pa si prizadeva sodelovati pri oblikovanju pogojev za prenos znanja v tujini izobraženih Slovencev,” je za STA pojasnila članica belgijskega odbora društva Mojca Erjavec, sicer uradnica EU, zaposlena na generalnem direktoratu za medije in komuniciranje v Svetu EU.
To po besedah Erjavčeve v bruseljskem okolju vključuje tudi specifiko oblikovanja evropskih politik in vse te vidike so združili v koncept razprav, ki bi jih radi nadaljevali in poglobili. Sklepe prve razprave o izzivih v sodobnem kmetijstvu bodo poljudno predstavili v obliki povzetka, ki ga želijo razširiti med vse zadevne odločevalce.
V društvu upajo, da se bo tako sčasoma ustvarila javna razprava o različnih pomembnih vprašanjih, ki bo avtentičen prispevek slovenskega znanja k odločanju v Sloveniji, je sklenila Erjavčeva.
