Število samozaposlenih, ki je bilo v Sloveniji največje leta 2010, se v zadnjem času spet nekoliko povečuje. Po podatkih državnega statističnega urada je trenutno v Sloveniji samozaposlenih 116.000 oseb, kar je 12 odstotkov vse delovne sile. Več kot pol jih je zelo zadovoljnih s svojim delom, petina pa bi se raje zaposlila.
V Sloveniji je delež samozaposlenih med vsemi delovno aktivnimi prebivalci nekaj nižji od povprečja EU, kjer je 14-odstoten. Najmanj samozaposlenih imajo na Danskem (osem odstotkov), največ pa v Grčiji (30 odstotkov), je pred dnevi na novinarski konferenci v Ljubljani povedala namestnica generalne direktorice Statističnega urada RS Karmen Hren.
Konec leta 2016 je bilo v Sloveniji 108.000 samozaposlenih, v preteklih desetih letih pa je bilo njihovo število najvišje leta 2010 (119.000), ko je bilo po podatkih iz poročila Zavoda za zaposlovanje tudi največ prejemnikov subvencije za samozaposlitev.
Anketa, ki jo je statistični urad izvedel med samozaposlenimi, je pokazala, da se jih je približno 30 odstotkov samozaposlilo zaradi primerne priložnosti, četrtina jih je nasledila družinsko podjetje, desetina pa ni našla redne zaposlitve. Dve tretjini samozaposlenih ne zaposluje drugih delavcev, a po drugi strani je nekaj takšnih, ki zaposlujejo tudi več kot 50 ljudi, je povedala Hrenova.
Ob tem je izpostavila problematiko prekarnih delavcev, ki so jih na statističnem uradu opredelili kot skupino zaposlenih, ki nikogar ne zaposlujejo in delajo večinoma za eno stranko. Gre za elemente delovnega razmerja brez elementov pravnega varstva, je opozorila Hrenova, na vprašanje, koliko jih je, pa odgovorila, da usklajene definicije ni, a naj bi bi jih bilo okoli 14.000. V zadnjih letih se je njihovo število precej zvišalo, še leta 2012 se je gibalo okoli 9000, je dodala.
Zelo zadovoljnih s svojim trenutnim delom je 50,3 odstotka samozaposlenih, je še pokazala anketa. Med zaposlenimi je ta delež nekaj višji – 51,8-odstoten.
Največ samozaposlenih, ena petina, je kot največjo težavo pri delu v samozaposlitvi navedlo izpad prihodka v primeru bolezni. Druga najpogostejša težava je bil premajhen vpliv na določanje cene oz. vrednosti svojega dela, tretja pa neplačevanje strank oz. plačevanje z zamudo.
