Piše: G. B.
Čeprav je že zdavnaj jasno, da bi preiskovalna komisija, ki naj bi se ukvarjala z nezakonitim financiranjem političnih strank, lahko preiskovala samo sebe in številne povezave med sedanjo koalicijo ter medijskimi imperiji, kot je denimo Odlazkov, pa žal velja pregovor, da vrana vrani ne izkljuje oči. Povedano drugače: omenjena komisija je namenjena pregonu medijev, ki ne sodijo v interesno sfero sedanje koalicije.
Znano je sicer, da je to komisijo najprej vodila Mojca Pašek Šetinc, ki pa je bila vmes “izgnana iz raja” in ni več del Gibanja Svoboda. Na njeno mesto so imenovali Tamaro Vonta, nekoč prepoznaven obraz Pop TV in rabota se lahko nadaljuje. Tako je bilo tudi danes. Na seji omenjene komisije so danes zaslišali Marka Milosavljevića s FDV in Domna Saviča, ki bojda preiskuje državne oglaševalske prakse. Za oba pa je znano, da sta levičarska propagandista, vsaj za Saviča pa tudi velja, da težko brzda svojo nestrpnost. Oba pa so zaslišali kot priči. Milosavljević začel z omembo tožbe ene od medijskih hiš zoper njega, ker je dejal, da medij, ki je sicer vpisan v razvid medijev, zanj osebno s strokovnega stališča ni medij, temveč je “propagandno orodje za določene politične interese”. Tovrstna promocijska glasila je treba po njegovem mnenju tako tudi obravnavati in jih izvzeti iz definicije medija v zakonu o medijih. Povedano drugače: Milosavljević je direktno sugeriral koaliciji, naj pri spremembah zakona o medijih zakonodajo uredi tako, da mediji, ki ne podpirajo sedanje koalicije, ne bodo več imeli oznake “medij”.
Milosavljević deli koaliciji nasvete o spremembi medijskega zakona
O konkretnih imenih tovrstnih glasil Milosavljević sicer ni želel govoriti, saj da bi bilo treba vzpostaviti kriterije in standarde ter analizirati vsebine, je pa pri nekaterih po njegovih besedah to “izrazito jasno” tudi “brez kakšnih poglobljenih študij”. Prav tako po njegovem prepričanju medijski prostor ne more biti v lasti ministrov, predsednikov vlade, poslancev. Opozoril je na konflikte interesov, ko ti ministri pišejo oziroma poslanci sprejemajo medijsko zakonodajo oziroma druge zakone, s katerimi vplivajo na medijsko krajino, med katerimi so tudi zakonodaja s področja telekomunikacij in digitalnih storitev. “Nekatere od oblik finančnega prelivanja so potekale prav na način financiranja prek telekomunikacijskih podjetij, predvsem seveda državnega Telekoma,” je opomnil. Kaj konkretno je mislil s tem, ni znano, saj se je spet skušal izmuzniti, a očitno bi mu lahko vrgli pod nos tudi dejstvo, da je vladajoča politika s spremembo v nadzornem svetu ugrabila portal Siol.net in ga “depolitizirala”.
Poleg vprašanja državnega oglaševanja je treba po njegovem mnenju urediti področje vseh državnih resursov, saj se sredstva prelivajo tudi prek sponzorstev, “domnevnih psevdoštudij”, množičnega zakupovanja naročnin. Poudaril je, da morajo za vsakršno državno dodeljevanje sredstev obstajati kriteriji, standardi, razpisi, da se sredstva podelijo pod nediskriminatornimi pogoji, je še dodal. Ob tem pa seveda spet ni mogel brez tipičnih diskvalifikacij. Za oglaševanje podjetja v državni lasti, kot je Telekom, na Novi24TV, ki po njegovih navedbah ne beleži nikakršnih relevantnih podatkov o gledanosti, ni ekonomskega razloga, ampak je bila storjena “gospodarska škoda državnemu podjetju”, meni. “Po moji interpretaciji in verjetno po interpretaciji marsikoga v medijskih in oglaševalskih krogih je lahko to samo seveda stvar politične povezanosti,” je dejal. Torej: za njegove pojme je podjetje v državni lasti oškodovano, če oglašuje v mediju, ki je napačno politično orientiran. Za levičarsko medijsko paravojsko, kot je denimo Necenzurirano, to ne velja.
Na vprašanje, ali torej tovrstni mediji na trgu nimajo možnosti preživetja, je odgovoril, da glede na podatke o gledanosti in obiskanosti ti mediji ne na področju retransmisij pri telekomunikacijskih operaterjih ne na področju oglaševanja nimajo nikakršnih rezultatov, ki bi utemeljevali njihovo ekonomsko uspešnost. Na vprašanje, kako komentira pojasnila nekaterih, da so javna sredstva preusmerjali v določene medije zaradi uravnoteženja medijske krajine, ki da je v večini pod nadzorom levice, je Milosavljević poudaril, da ne more noben državni uradnik ali politični predstavnik davkoplačevalskega denarja deliti po svojem občutku oz. na osnovi svoje politične ideologije. Kot je sicer navedel, poleg SDS ne pozna nobene druge politične stranke pri nas, ki bi prek svoje stranke ali svojih najbolj vidnih politikov imela v lasti ali solasti medije. Lahko pa zaznamo, da določeni mediji “bolj favorizirajo določene politike”, je dejal.
Savič najprej hujskal oglaševalce, sedaj pa meri “relavantne tržne deleže”
Savič, ki preiskuje oglaševalske prakse državnih institucij in podjetij v državni lasti, je med letoma 2020 in 2022, v času tretje vlade Janeza Janše, med drugim analiziral kampanje ministrstva za obrambo za novačenje vojakov, ministrstva za zdravje Dober tek Slovenija, vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Cepimo se in Darsa za elektronske vinjete. Uradni dokumenti medijskih zakupov v tem obdobju ne sledijo oglaševalski logiki, je ugotovil. V oglaševalskih strategijah, ki so se spreminjale brez pojasnil, so se na nepojasnjen, tržno nesmiseln oz. nedorečen način pojavljali mediji v lasti SDS in NSi. Kateri so to, ni navedel. Iz podatkov o gledanosti oz. branosti teh medijev namreč izhaja, da nimajo nobenega relevantnega tržnega deleža. Iz tržnega vidika tako ni nobenega razloga, da bi v njih oglaševali, je pojasnil. Ergo: po Savičevi logiki gospodarske družbe v medijih, ki nimajo relavantnega tržnega deleža, ne smejo oglaševati. Zanj torej svobodna gospodarska družba ne obstaja, pač pa lahko podjetja oglašujejo le tam, kjer bo dovolila država. Dobro jutro, socializem!
Očitno pa je, da ima celotna tranzicijska levica tudi težave z razumevanjem lastništva Nova24TV, saj je lastništvo televizije jasno in tudi javno dostopno, med lastniki pa ni političnih strank. No, Savič gre tu dalje. Češ, iz uradnih dokumentov tudi izhaja, da agencije za kampanje niso imele podatkov o gledanosti in branosti. Nova24 TV je za razliko od drugih medijev kar sama poročala o izvedbi oglaševalskih akcij, v excelovih tabelah so navedli le, kdaj se je oglas predvajal, ne pa tudi, koliko ljudi ga je videlo. Iz teh podatkov tako ni moč ocenjevati učinkovitosti oglaševalske kampanje. Kot trdi Savič, je šlo med agencijami oz. znotraj javne uprave, tudi na podlagi pravilnika tedanjega direktorja Ukoma Uroša Urbanije, za dogovor, da se mora del oglaševalskega proračuna namenjati v te medije. Tako obstaja možnost, da je šlo za obvodno financiranje strankarskih medijev, ki brez “finančnih injekcij” davkoplačevalskega denarja na trgu ne bi preživeli, ocenjuje. “Ne prej ne potem nihče teh medijev ni prepoznal kot tržno relevantnih,” je dodal.
Pri Savičevem “pričanju” je tako zanimivo, da najprej “nasaja” velika podjetja, naj ne oglašujejo v medijih, ki po njegovo širijo sovražni govor – kot je znano, se je tega početja v času, ko je vodil vlado, oprijel tudi Marjan Šarec. Sedaj pa istim medijem očita, da niso tržno relavantni in da na prostem trgu ne morejo preživeti. Kar pomeni, da jih po njegovo nekdo financira iz ozadja. No, tu bi se dalo reči kakšno o Mladini ter žilnih opornicah, mar ne?
Je pa jasno, da Milosavljević in Savič na preiskovalno komisijo ni sta šla pričat, ampak “predavat” koaliciji, kakšne spremembe naj sprejme na področju zakona o medijih. Očitno pa gre za takšne, da bodo lahko vse medije, ki ne trobijo v isti rog kot koalicija, stisnili v kot in jim nato očitali, da so tržno nezanimivi. Skratka, velika hinavščina in totalitarna mentaliteta medijskih gurujev sedanje vladne koalicije.
Ko #DomenSavić "preiskuje, analizira" medije in oglaševanje v medijih, kot so @Nova24TV, @Demokracija1…
Človek, ki je Slovence psoval, da s(m)o "pičke klerotalibanske" dobi prostor v hramu demokracije…#BoljNizkoNeGre…👇 pic.twitter.com/BM2hDF7JJP
— Erika Planinšec (@ErikaPlaninsec) January 19, 2024
