Piše: Gašper Blažič
Golobova vlada je prejšnji teden dobila dva nova ministra, hkrati pa se je spet izognila neprijetnim vprašanjem javnosti, saj je namesto tiskovne konference po seji vladi izdala samo suhoparno sporočilo za javnost. Sicer bi premier Robert Golob verjetno dobil kakšno neprijetno vprašanje o preteklosti obeh novih ministrov Franca Propsa in Jožeta Novaka. Pohvalno pa je, da je opozicija vsaj v tem primeru ravnala enotno, saj ministrov ni podprl noben opozicijski poslanec, po drugi strani pa koalicija ves čas blokira prav vse predloge opozicije.
A kot kaže, se NSi glede podpore ustavnim spremembam, ki bi dokončno zabetonirale sedanje stanje v Popit-Bavconovem krivosodju, ni premislila. Prav nasprotno – v zadnjem času je iz njenih vrst prišlo kar nekaj neprijetnih opazk, češ da se je SDS znašla na isti strani kot najbolj razvpiti sodni funkcionarji, ki naj bi prav tako nasprotovali ustavnim spremembam. Motiv teh dejanj še vedno ni povsem jasen, je pa postalo jasno, da so v ozadju vsega nemara tudi strahovi pred prestrukturiranjem političnega prostora zaradi napovedi nastanka novih strank in tudi zaradi možnosti predčasnih volitev, kar nakazuje tudi pritisk sodstva na predsednika SDS Janeza Janšo.
Kdo so novi slovenski krščanski demokrati?
Zagotovo ima NSi precej razlogov za zaskrbljenost, saj se je izkazalo, da se v njenih vrstah krepi notranja opozicija proti vodstvu in tudi poslanski skupini. Kot je znano, je NSi pred desetimi leti zamenjala del svojega imena, saj je naziv »krščansko ljudska stranka« zamenjala z nazivom »krščanski demokrati« in se začela tudi predstavljati v tem slogu, češ da so idejni nasledniki Slovenskih krščanskih demokratov. No, pravno nasledstvo je še vedno ostajalo v rokah SLS, saj je sedanja SLS dejansko nastala z združitvijo »stare« SLS s Slovenskimi krščanskimi demokrati leta 2000. S tem dejanjem je SKD kot pravni subjekt nehala obstajati, čeprav se je ime SLS+SKD obdržalo še kakšno leto po tistem. Ni skrivnost, da se je leta 2000 v novonastalo NSi včlanilo precej nekdanjih članov SKD, med njimi njen nekdanji predsednik Lojze Peterle, ki je bil sprva podpredsednik združene stranke. Peterle je bil kasneje večkrat kritičen do vodstvenih ekip NSi, tudi do vseh dosedanjih predsednikov – leta 2010 se je med njim in tedanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak celo tako zaiskrilo, da se Peterle kot evroposlanec ni udeležil kongresa NSi v Vipavi, Novakova pa je na njegov račun izrekla nekaj pikrih, češ da iz bruseljske perspektive ne more videti realnega stanja. Peterle je kasneje obujal ideje o morebitni revitalizaciji krščanske demokracije, je pa res, da se leta 2008, ko je NSi izpadla iz parlamenta, ni pridružil skupini, ki je prevzela ime Krščansko-demokratska stranka in nato poniknila. Toda ko je leta 2013 na kongresu v Vranskem NSi prevzela »blagovno znamko« krščanske demokracije, je bilo jasno, da zaradi pravnih ovir niso mogli prevzeti tudi SKD, saj je lastnica te »znamke« še vedno SLS. Vendar so bili glavni funkcionarji NSi ob preimenovanju vseeno zelo zadovoljni – spomnimo se njihovih sebkov v majicah, ki so nosile napis »Ponosen krščanski demokrat«.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
