Piše: Domen Mezeg
»Potresa« v Ukrajini in Izraelu sta posledici »tektonskih premikov« v globalni politični areni. Bije se boj za dominacijo v svetu. Od izidov je odvisno, v kakšnem svetu bomo živeli čez 20 in 30 let in v kakšnem svetu bodo živeli naši zanamci.
Pogled družbe na ukrajinsko vojno in dogajanje na Bližnjem vzhodu je pogosto površinski. Iz njega verjetno izhajajo pozivi k sklenitvi škodljivih kompromisov za mir in lahkomiselna podpora ruskim interesom v oboroženih spopadih. Eno je solidarnost z vsemi žrtvami, nekaj povsem drugega pa na primer odkrita podpora Hamasu, ki ni le teroristična organizacija, saj palestinsko stvar zlorablja za lastne interese, za ustanovitev islamske države in načrtno žrtvuje civiliste. To je potrdil sin soustanovitelja Hamasa Mosab Hassan Yousef. Podpora palestinskim teroristom hkrati koristi Rusiji in Kitajski, ki skupaj z Iranom in s Severno Korejo nista ravno vzor demokracije in svobode. O povezanosti Hamasa s Kremljem daje ne nazadnje slutiti nedavni obisk predstavnikov te skrajne organizacije v Moskvi.
Rusiji vojna na Bližnjem vzhodu koristi: pomoč za Ukrajino konča v Izraelu
Kremelj skuša preprečiti ukrajinsko približevanje Zahodu, saj si želi obnove sovjetskega imperija. Vladimir Putin je sam dejal, da je bil razpad Sovjetske zveze največja geopolitična katastrofa 20. stoletja. Prav tako je njegov cilj preprečiti normalizacijo odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, posledično pa stabilizacijo regije. To bi namreč marginaliziralo vpliv ruskih zaveznikov v regiji, zlasti Irana, Hezbolaha in Hamasa. Hkrati so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu Američani primorani del pomoči za Ukrajino preusmeriti v Izrael, denimo 155-milimetrske topniške granate. Eskalacija konflikta poleg vsega dviguje cene naftnih derivatov, kar je za Rusijo in njeno vojaško industrijo ključnega pomena. Tudi Iranu ne diši normalizacija odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, saj v regiji zmanjšuje njegov vpliv. In prav tako je že dolgo znano, da je Kitajska Palestincem bolj naklonjena.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
