Piše: Keith Miles
Nedavni podroben članek v reviji The European Conservative o generalu Augustu Pinochetu iz Čila spominja na taktike dezinformiranja in prevare komunistov v hladni vojni.
Vidimo lahko, kako se laži in izkrivljanja trosijo po elektronskih medijih, najresneje o aktualnih razmerah v Gazi. Teroristični Hamas se poskuša prikazati kot mučenec, medtem ko so v resnici krvavi teroristi. Iz osebnih izkušenj vem, da na Izrael brez razlikovanja izstreljujejo rakete, ki niso usmerjene proti vojaškim ciljem, ampak na vse. Po drugi strani pa izraelske obrambne sile ciljajo na storilce in opozarjajo civiliste. Izkrivljanje na družbenih omrežjih, kot je X in druga, daje popolnoma nasproten pogled, ki se nato širi naokoli. Ko je nedavna okvara rakete Islamskega džihada povzročila številne smrti v bolnišnici v Gazi, je bil takoj obtožen Izrael, čeprav vsi dokazi zdaj kažejo na napako v sistemih primitivnih raket, ki so jih naredili skrajneži v Gazi. Bralci se morda spomnite, da so bili v osamosvojitvenih vojnah Slovenije in Hrvaške demokratično izvoljeni voditelji teh držav pogosto slikani kot nacisti.
Primer Pinochet, o katerem poročajo, je popolnoma enak. Med hladno vojno je bila praksa Sovjetske zveze in njenih prostovoljnih pomočnikov v drugih državah, da so novice izkrivljali ali celo pačili in si jih izmišljali. To je bila praksa, ki je segala vse do boljševiškega prevzema ruskega imperija.
Zahod je bil v mnogih primerih počasen v boju proti temu in ljudje, ki so najverjetneje prepoznali sovjetske laži, so bili pogosto državljani komunističnih držav.
Pinocheta zdaj mnogi vidijo kot skrajno desničarskega vojaškega diktatorja in resnična zgodba o Čilu v tistem času se izgublja. Podroben članek v The European Conservative z naslovom “Oklevetani protirevolucionar” je zelo primeren.
Pojasnjuje, kako je vojska v Čilu, ki se kot v drugih latinskoameriških državah ni vmešavala v politiko, morala ukrepati. Čile je imel za Južno Ameriko občudovanja vredno zgodovino demokratične in politične stabilnosti. Vendar so se razmere spremenile v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Castro, ki je deloval kot pooblaščenec ZSSR, spodbujal revolucijo v Latinski Ameriki. KGB je imel dobre stike z voditeljem čilske trde levice Allendejem. Čeprav Allende ni zmagal na demokratičnih predsedniških volitvah, je imel vseeno najvišji delež glasov, 36,5 odstotka. Kandidat desne sredine je dobil 35 odstotkov, kandidat krščanskih demokratov pa 28 odstotkov. Na žalost so levo usmerjeni krščanski demokrati podprli Allendeja, ko je podpisal dokument o jamstvu za spoštovanje ustave, ki ga je pozneje večinoma ignoriral. Revolucija, ki je sledila, je podobno kot nedavna situacija v Venezueli privedla do težkih gospodarskih razmer z visoko inflacijo in s poslovnimi neuspehi. V razmerah, ki so se poslabšale, so člani čilskega parlamenta leta 1973 sprejeli resolucijo, ki pravi:
Sedanja republiška vlada je od začetka vztrajala pri osvojitvi popolne oblasti … za implantacijo totalitarnega sistema, ki je v nasprotju z demokratičnim predstavniškim sistemom, ki ga določa ustava.
Nato se je začel pritisk demokratične večine na vojsko, naj posreduje, še posebej potem, ko so se Allendejevi revolucionarji začeli oboroževati. Orožje in približno 10.000 do 15.000 tujih levičarskih revolucionarnih borcev se je začelo premikati v Čile. V članku piše, da so imeli marksisti orožje in ljudi, ki so bili boljši od vojske.
Kot bodo mnogi vedeli, se je nato vključila vojska, da bi stabilizirala razmere, in čeprav je Radio Moskva lagal, da je bilo ubitih 700.000 ljudi, je bilo v resnici število ubitih manj kot 3000.
General Pinochet je prevzel oblast in s specializiranimi ekonomisti iz ZDA obudil gospodarstvo od mrtvih in po 17 letih znova uvedel demokratični Čile. Pinochet ni bil nikoli fašist in je rešil Čile. V revolucijah nikoli niso samo angeli in se zgodijo slabe stvari, vendar je glavno dejstvo, da je bila Čilu rešena gospodarska in demokratična prihodnost.
Poglejte samo Venezuelo in Kubo. Ignorirajte pretirane zgodbe in laži o Pinochetu.
Ne pozabite, da dezinformacije še vedno prihajajo iz trde levice. Zato vedno, ko berete karkoli iz te smeri, preverite in še enkrat preverite.
Zapomnite si rek, ki ga je C. H. Spurgeon citiral v eni od svojih pridig leta 1859: »Laž bo obkrožila svet, medtem ko si bo resnica še obuvala škornje.«
Veliki pisatelj Jonathan Swift pa je leta 1710 rekel:
»Največji lažnivec ima svoje vernike: in pogosto se zgodi, da je laž opravila svoje delo, tudi če ji verjamemo samo eno uro.«
