Piše: Anamarija Novak
Poslanci DZ RS so prejšnjo sredo z 61 glasovi za in s 25 glasovi proti sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ustave, ki pristojnost imenovanja sodnikov z DZ prenaša na predsednika republike in spreminja sestavo Sodnega sveta.
Potrdili so tudi osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije o njem. Komisijo, ki jo sestavljajo Janez Pogorelec, Dino Bauk, Ciril Ribičič in Aleš Zalar, zdaj čaka priprava predloga ustavnega zakona. Sprejetje sklepa o začetku postopka za spremembo ustave je tako uvod v drugo fazo postopka ustavno-revizijskih sprememb, ki je skupni projekt koalicije in opozicijske NSi. Slednja sicer že od vsega začetka svojo podporo umiku imenovanja sodnikov iz parlamenta pogojuje s hkratno spremembo sestave Sodnega sveta. V NSi namreč menijo, da so ključna vprašanja slovenskega sodstva osredotočena v Sodnem svetu, zato so v okviru ustavno-revizijskega postopka zahtevali reformo njegovega delovanja. Predsednik SDS Janez Janša je sicer predlog ustavnih sprememb glede Sodnega sveta označil za nerazumnega, saj sodna veja oblasti, ki doslej ni šla skozi resno tranzicijo, v vsakem primeru odloča sama o sebi, je poudaril.
Sodnike bi predlagal predsednik republike
Kot smo že pred časom (večkrat) pisali in opozarjali tudi v Demokraciji, predlagane spremembe ustave predvidevajo, da sodnikov na predlog Sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvetretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvetretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki. Člani Sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti znova voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Ustavna komisija je konec septembra že podprla predlog NSi, da bi za sprejetje tega zakona v DZ morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev. Osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije pa je DZ potrdil s 60 glasovi za in s 26 glasovi proti.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
