Piše: Beatrice Achterberg
Po eksploziji v bolnišnici v Gazi so mediji, kot so New York Times, BBC, Deutschlandfunk, širili nepreverjene trditve o izraelskem zračnem napadu. Medijski škandal je bil tako dramatičen kot vsebina te “udarne novice”.
New York Times (NYT), eden najuglednejših časopisov na svetu, je v torek objavil naslednje “Breaking News”: “Izraelski zračni napad je v torek prizadel bolnišnico v Gazi in po palestinskih navedbah ubil najmanj 200 Palestincev.” Medijski škandal je bil tako dramatičen kot vsebina te “udarne novice”.
Takoj zatem so se pojavili vsesplošni dvomi o domnevni odgovornosti Izraela. Tudi sam izraz “napad” še ni dokazan. Edina stvar, ki je gotova, je, da je prišlo do eksplozije v bolnišnici “Ahli Arab” v Gazi. Tiskovni predstavnik izraelskih obrambnih sil (IDF) je v izjavi odgovornost naslovil na raketo Islamskega džihada, ki je zgrešila tarčo. In kaj je res, koliko mrtvih in ranjenih in ali je zvočni posnetek teroristov, ki ga je objavila ID, pristen: vse to je še nejasno in odprto. Dokončni dokazi še vedno niso na voljo.
Kljub temu je NYT brez sekunde preverjanja razširil trditev teroristične organizacije: omenjeni zdravstveni organ je pod neposrednim nadzorom Hamasa. In NYT ni edini udeleženec tega škandala.
Od britanskega BBC do nemškega ARD/ZDF
Šokantno število uglednih medijskih hiš je bilo nedvomno pripravljenih širiti Hamasovo propagando v levičarskem žaru – in to le nekaj dni po Hamasovem grozljivem terorističnem napadu na Izrael. V tem medijskem škandalu so sodelovali BBC, britanski “Independent”, ameriški “Wall Street Journal”, uredniški ekipi nemških ARD/ZDF in Deutschlandfunk.
Prva naloga novinarstva je preverjanje virov ter preverjanje njihove verodostojnosti in resnosti. To se seveda nanaša na izjave izraelske vojske, še bolj pa na vire, kot so islamistični gospodarji Gaze. Obravnavanje Hamasa kot zanesljivega vira je škandal brez primere. Organizacija, ki je v enem dnevu ubila več kot 1400 ljudi, ranila več kot 3700 in ugrabila 203 ljudi, ni navaden politični akter. Komunikacije iz njihove sfere vpliva je treba obravnavati zelo previdno.
Mediji, ki so nasedli propagandi iz Gaze, so zdaj popravili svoje objave. Toda njihova začetna “poročila” so se prek agencijske mreže in družbenih omrežij razširila po vsem svetu in so zdaj del vrtinca lažnih novic in dezinformacij, ki vedno spremljajo konflikt na Bližnjem vzhodu in ki je v teh dneh še posebej uničujoč. Kdor se hoče na ulicah Londona, Dunaja, Pariza ali Berlina postaviti na stran Hamasa in obtožiti Izrael kot domnevnega vojnega zločinca, zdaj glasno navaja vodilne zahodne medije, ki so v rokah zahodnih levičarjev.
Lažne pripovedi ni več mogoče izbrisati
Ko so lažne pripovedi enkrat posredovane svetu, jih je pozneje težko zanikati. Novica o bolnišnici, ki naj bi jo zadela izraelska raketa, in domnevno 500 mrtvih se ni hitro razširila le po spletu, ampak je imela takojšnje posledice tudi v resničnem svetu – iz Jordanije, kjer je bil zaradi tega odpovedan obisk ameriškega predsednika Joeja Bidna, do Berlina, kjer so v islamističnem nasilju »slavni« soseski Neukölln, demonstranti zažigali barikade, avtomobile in napadali policiste. Izraelski domnevni napad na palestinsko bolnišnico vse od takrat spodbuja sovraštvo v arabskem svetu.
Medtem manjkajo samokritične izjave NYT in BBC o lastnem škandaloznem poročanju. Pravzaprav bi lahko domnevali, da so vsaj velika medijska podjetja v zahodnem svetu občutljiva na pasti vojnega agitpropa glede vojne v Ukrajini. Obe vojni bosta najverjetneje trajali dolgo, prav tako z njima povezane informacijske vojne. Novinarji, ki o tem poročajo, se morajo zavedati svoje odgovornosti.
NYT, ki je bil spet – milo rečeno – prehiter in neverjetno malomaren, si je že pred leti postavil lepo pravilo: “Če bereš v The Timesu, mora biti res.”
Kot je razvidno iz tega škandala brez primere, ni dovolj samo oblikovati plemenita novinarska načela. Moraš se jih tudi držati.
Vir: Neue Zürcher Zeitung (NZZ)
