Prebivalci Strug nemočni in jezni, saj dva meseca po poplavah še vedno nimajo odgovora države, ali se lahko vrnejo domov

Piše: Ž. N. (Nova24TV.si)

Prebivalcem zaselka Struge v Občini Luče je naravnost prekipelo, saj dva meseca po poplavah še vedno niso dobili odgovora države na vprašanje, ali se lahko vrnejo domov ali pa se morajo preseliti. Medtem ko je večina od 50 prebivalcev še naprej razseljenih, so jim pristojni na nedavnem sestanku povedali, da bo odločitev sprejeta šele v mesecu decembru. 

Zasute, nagnjene, spodkopane in vlažne hiše ljudem onemogočajo bivanje. Zgolj tri družine, katerih hiše so bile manj poškodovane, so se po poročanju Televizije Slovenije doslej vrnile domov, ostali prebivalci Luč pa so še naprej v dilemi, ali se sploh lotiti obnove ali oditi nekam drugam, kjer bo za bivanje varneje. A po dveh mesecih jasnega odgovora na to še vedno ni, čeprav smo lahko po poplavah poslušali obljube oblastnikov, da se bo ukrepalo hitro.

V desetih dneh želijo priti do odgovora
Prebivalka Luč Irena Kosmač, ki je v nekaj trenutkih ostala brez vsega, razen oblačil, ki jih je imela na sebi, ima do aprila urejeno začasno bivališče. “Zelo se sekiram, ker ne vem, kam bom šla potem, ker prostih stanovanj v Lučah ni”, je povedala zaskrbljeno. “Dolga je a ne, sedaj bi se lahko marsikaj naredilo, ko je tako lepo vreme,” je povedala ena od prebivalk.

“Dva meseca sta naokrog, stvari so se malo posanirale in upam, da pridejo do nas, da se stvar nadaljuje”, je povedal eden od prebivalcev. “V nasprotnem primeru bomo žal, res žal, posegli po bolj drastičnih ukrepih, bomo magari na lastno iniciativo tudi glavno cesto zaprli, če bo treba, da se nas opazi,” je povedal drugi. Prebivalcem se zdi namreč naravnost nesprejemljivo, da bo odločitev o tem, ali bo potrebna selitev, znana šele okoli novega leta. Odgovor si namreč želijo v desetih dneh, v nasprotnem primeru pa ne izključujejo, da bo prišlo do državljanske nepokorščine.

Temelje objektov je treba sanirati še pred zimo
Občina Luče je po poročanju javne televizije pristojnim že poslala 10 predlogov morebitnih nadomestnih lokacij, a odgovorov doslej še niso prejeli. Župan občine Klavdij Strmčnik je povedal, da si nihče ne upa nase prevzeti nobene odgovornosti in reči, tako bo, da se ne bi čez 20 let pokazalo, da je bila storjena napaka. “Še vedno mislim, da če neko odločitev sprejmemo, jo lahko še vedno popravimo. Če se ne bomo nič odločili, ne bomo naredili nič,” je prepričan.

Strmčnik je za STA povedal, da delajo na tem, da bi družine prejele potrebne informacije. Ob tem pa je spomnil tudi na sestanek s predstavniki tehnične pisarne v drugi polovici prejšnjega meseca, kjer je bilo rečeno, da bo izdelana projektna naloga, na podlagi katere bo s strani geologa opravljena geološka raziskava območja usada. Župan sicer meni, da so ljudje povsem upravičeno nezadovoljni, saj v devetih tednih še kar ni odgovora na to, ali se bo dalo poplavljene domove urediti ali ne. “Hudourniška poplava je poškodovala temelje objektov, ki jih je treba sanirati oz. zaliti s betonom še pred zimo.”

Služba za obnovo po poplavah in plazovih sicer trdi, da naj bi naselje Struge predstavljalo njihovo prioriteto. Kot pravijo, so bile strokovne ekipe dvakrat na terenu, a da je usad tisti, ki predstavlja največjo težavo. Po njihovih besedah morajo geologi priti do strokovnih rešitev in ugotoviti, ali je ta škodljiv ali ne. Po prvih ogledih pa naj bi bilo ugotovljeno, da je sanacija hiš možna. “Hiše so zaradi vode spodkopane, razžrte, življenjsko nevarne, živeti v njih je nevarno za naša življenja, torej nemogoče. Živimo na sedmih različnih lokacijah, težko delujemo kot družine, imamo težave z mobilnostjo, saj nam je odneslo oziroma uničilo 13 avtomobilov,” pa medtem pravijo predstavniki družin, ki ocenjujejo, da “tehnična pisarna očitno ne deluje in nima učinka, medtem pa njihovi domovi dnevno propadajo, ker v njih ni življenja“.

Predstavniki družin tako želijo, da se jim čim prej jasno pove, kakšna bo usoda njihovega naselja, da se bodo lahko preselili drugam. “V tem času moramo tudi zaposleni zagotavljati svojim družinam življenjsko eksistenco s svojimi službami, sami se ukvarjamo s sanacijo, a opažamo, da smo pri tem pozabljeni in nemočni, saj ves svoj prosti čas namenimo ohranitvi naših domov,” izpostavljajo razočarano.