Piše: Žiga Colja, SAGA Institute
Kličejo ga prvi Super Tourer in zdi se, da je 110 let zgodovine ravnokar doživelo kulminacijo. Tako celovitega Aston Martina na cestah še ni bilo in Route Napoleon, ki se mogočno vzpenja nad Francosko Riviero, nevzdržno čaka stik s posebej razvito pnevmatiko Michelin Pilot 5. Zanima me, ali je senzorika ESP-ja, ki deluje v šestih oseh, res najboljša, kar ta trenutek obstaja. Publiko pa, ali je s tem avtom še možno hitro in udobno prečkati kontinent.
Svetovna premiera v Monte Carlu in v ranem jutru pred menoj zazija v tipični zeleni Racing Green. Impozantno širok in poln krivin, kot bi ga skovali v italijanski manufakturi. Za lahko leguro 21 palčnih platišč je 400 mm keramične zavorne moči. Potopna kljuka se pomakne navzven in vrata se odprejo rahlo navzgor, kot bi želel poleteti.
Osemstopenjski menjalnik iz tvrdke ZF je obešen na zadnji osi, transaxle postavitev torej, v kljunu je biturbinski osemvaljnik s 680 KM. Ta dobra uravnoteženost se pokaže na cesti, kjer medsebojno sodelujejo aktivno vzmetenje, pet voznih programov in izjemen sistem stabilnosti. Slednji zgolj umiri šume vozne dinamike in skorajda nimate občutka intervencije.
Znanstveno. Notranjost sta prestiž in zadržana tehnologija, torej nobenega ekrana, ki bi zakrival vetrobransko steklo. Izdelava v tej predserijski izvedbi vozila, na voljo smo imeli osem DB12-k, je na nivoju, kot bi ga pričakoval v avtu z izklicno ceno 240 tisoč evrov. Udoben, prostoren, celo pregleden. Z lahkoto bi z njim prečkal katerikoli kontinent. Kaj pa publika? Naj preizkusi.
