Piše: C. R.
Skladišča plina v EU so po podatkih združenja sistemskih operaterjev plinske infrastrukture v EU dosegla 90-odstotno napolnjenost. To pomeni, da je napolnjenost skladišč več kot dva meseca pred rokom presegla osnovni cilj uredbe EU o skladiščenju plina, ki je začela veljati lansko poletje.
Članice unije so za zagotovitev kolikor toliko nemotene oskrbe s plinom v jesensko-zimski sezoni v luči težav z oskrbo zaradi ruske agresije na Ukrajino na predlog Evropske komisije sprejele več dodatnih ukrepov. Eden od teh je omenjena uredba o skladiščenju plina.
Ker je negotovost glede razvoja dogodkov na trgu še vedno velika, so članice unije konec marca dosegle tudi politični dogovor, da bodo države skušale med 1. aprilom letos in 31. marcem prihodnje leto porabo zmanjšati za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina v obdobju med 1. aprilom 2017 in 31. marcem 2022.
Slovenija si je pri tem zaradi vklopa nove plinsko-parne enote ljubljanske termoelektrarne-toplarne, s katerim bo prestolnica za energetsko oskrbo in daljinsko ogrevanje v veliki meri zamenjala premog, izborila izjemo.
Med avgustom lani in koncem marca letos je EU porabo plina glede na povprečje obdobja avgust-marec med letoma 2017 in 2022 zmanjšala za 17,7 odstotka.
V zadnjih mesecih so se cene plina v primerjavi z rekordnimi vrednostmi po napadu Rusije na Ukrajino sicer močno znižale. Cena zemeljskega plina z nizozemskega vozlišča TTF je bila danes zjutraj pri 37,5 evra za megavatno uro, kar je bistveno nižje od rekordne vrednosti 346 evra, dosežene avgusta lani.
