Piše: Franc Bešter
V nekem nedavnem intervjuju naše zunanje ministrice Tanje Fajon, ki sem ga ujel po TV, je le-ta med drugim, ko je beseda nanesla na umetno inteligenco (le-ta je danes postala zelo aktualna), med drugim izjavila, da »nas bo UI rešila pred vremenskimi katastrofami«.
Te besede so mi dale misliti. Vsekakor se mi je ta trditev že na prvi pogled zdela močno pretirana, nerealna. Vendar pa lepo pokaže na miselnost človeka moderne dobe: njegovo vero v moderno tehniko, s katero je (ali vsaj bo) mogoče reševati vse naše probleme. UI je zadnji in najvišji dosežek te tehnike in bo zato tudi največ zmogla!
Vremenske spremembe (katastrofe): se dogajajo in se stopnjujejo. Sicer jih danes noben resen človek več ne zanika, in tudi klimatologe so presenetile s svojo intenzivnostjo – ker se Evropa segreva hitreje, kot so pričakovali. Verjetno posledica bližine Sahare. Kljub vsemu: danes še vedno mnogi zanikajo njihov antropogeni izvor. Osebno se mi to zdi iracionalno, saj se mi zdi nemogoče, da bi struktura in delovanje atmosfere, ob vseh neznanskih količinah skurjenih fosilnih goriv, ostala nespremenjena, le da so toplogredni plini v njej, v nasprotju s kupi plastike v oceanih in gorami odpadkov na kopnem, povsem nevidni. Čutijo pa se posledice – na spremenjenem vremenu, sedaj jih lahko že takorekoč vsakodnevno čutimo na lastni koži. Nekateri so na vse to opozarjali že dolgo, že kakšnih sto let, a ljudje smo pač takšni, da začnemo ukrepati šele, ko nas nekaj dovolj močno pritisne, prej se pojavljajo izgovori kot »saj ni tako hudo« ali »bo že nekako šlo«. Nojevsko tiščanje glave v pesek.
Moje osebno mnenje (ki ga nikomur ne vsiljujem): te spremembe SO antropogenega izvora, povzročajo jih Orodja za pretvorbo energije, ki poganjajo VRO (vso moderno tehniko). In sedaj, ko se je moderni človek soočil s tem problemom, se ga je tudi lotil z znanji in sredstvi, ki so dosežki te dobe: z meritvami, instrumenti, napravami, sploh s tehniko. In s tem res lahko spoznava svet mnogo bolje kot njegovi predniki: danes se lahko, pri preučevanju segrevanja planeta, poslužuje ladij, podmornic, letal, satelitov… . In podatke lahko obdeluje računalniško. Vidimo, da nam UI pri tem res lahko pomaga, a le pri ugotavljanju dejstev, pri opisovanju stvari, vedno bolj točne napovedi nam pomagajo, da se na določene ujme lahko bolje pripravimo. In naša priznana klimatologinja Lučka K. Bogataj se res sklicuje na meritve in stvari ponazarja z diagrami, grafi, številkami, in vedno znova poziva politike k čim prejšnjemu odločnemu ukrepanju. A danes, s pomočjo te tehnike, lahko res bolj natančno napovedujemo vreme, za več dni vnaprej, vendar ne moremo (neviht, orkanov, toče, poplav…) preprečevati. Res pa je, da s pomočjo tehnike lahko določene posledice (npr. sušo, točo) vsaj omilimo in delno preprečimo.
Naša doba je res doba znanosti in tehnike, alfa in omega naše civilizacije sta znanost in tehnika, stvari si razlagamo s pomočjo znanosti, probleme rešujemo s pomočjo tehnike. Prepričan pa sem, da s pomočjo te znanosti (opazovanja, meritve) ni in nikoli ne bo mogoče vsega pojasniti, in s pomočjo tehnike ni (nikoli ne bo) mogoče rešiti vseh problemov, nasprotno, danes ugotavljamo, da ravno tehnika številne probleme tudi generira, ravno tehnika nas je npr. spravila v današnjo okoljsko krizo. Toda mi, moderni ljudje, to krizo spet poskušamo reševati (samo) s tehniko, z njo se poskušamo boriti proti podnebnim spremembam, jasno, kako: ker je v atmosferi preveč CO2, skušamo izpuste čim bolj omejiti ali jih celo povsem ukiniti (do l. 2050 – osebno močno dvomim, da nam bo to uspelo). Kako? Z obnovljivimi viri, z »zelenimi energijami«, ki naj bi sčasoma povsem izpodrinile fosilna goriva. Tu se postavlja vprašanje, ali je ta »zeleni prehod« res možen. Z zelenimi energijami se pojavlja cela vrsta problemov in težav. Vetrna in sončna energija: vsi vemo, da je to dvoje dokaj nestalno, mislim pa, da tudi prešibko. Če se bo res zgodil zeleni prehod na električne avtomobile (paradni konj zelenega prehoda!), teh energij zagotovo ne bo dovolj. Poleg tega vse te tehnologije zahtevajo velike količine redkih kovin (npr. litij, baker) in tudi nekovin (grafit!), njihova proizvodnja povzroča hudo onesnaževanje okolja in bojim se tudi, da teh zalog ne bo dovolj, vire bomo hitro izčrpali, in pojavila se bo tudi politična odvisnost od držav, ki jih (večino) imajo (Kitajska, Afrika).
Mislim, da bomo ob nesrečah, ki bodo vedno bolj pritiskale, prisiljeni postopno presegati neko enostranost naše civilizacije: enostransko podobo sveta, ustvarjeno od znanosti, in reševanje problemov zgolj s pomočjo tehnike. Tu bom zato problematiko podobe sveta in naravnih nesreč skušal osvetliti s pomočjo znanja iz knjig RŽVB, ki sem jih tu že večkrat navajal. Začel bom s stavkom »vse se dogaja po moji volji«. VSE: vse dogajanje (in tudi vremensko!) se dogaja zato in tako kot hoče Bog! Iz te resnice sledi, da materialna narava ne deluje neodvisno, da je pod nadzorom neke višje stvarnosti, in zato tudi vremenske katastrofe niso samo rezultat delovanja fizičnih sil in materialnih energij – zadaj je tudi delovanje Boga. On res deluje: »Jaz sem Beseda in Živi. Jaz delujem. Jaz sem Beseda in delujem v Duhu«. Te besede iz knjige RŽVB povedo, da Bog deluje kot Beseda (Logos) in deluje v Duhu, se pravi, da Bog deluje na svet (na materijo) po Duhu. To potrdi naslednji stavek: »Moj Duh napolnjuje ves svet!« Duh je torej tista ne-materialna »energija«, ki deluje tudi na sleherno molekulo atmosfere. Duh je tisti dejavnik, ki daje smer dogajanju sveta, je sicer zelo nežna sila, a da se dogajanje prevesi v to ali ono smer, tudi ni potrebna velika sila! Moč Duha izhaja iz njegove lastnosti, da deluje v vsaki točki sveta in neprekinjeno.
Iz te resnice, da namreč živi in večno delujoči Duh prežema materialni svet, pa bo izhajal nek celovitejši pogled na dogajanje v njem. Iz te resnice namreč sledi, da bodo delovanja ljudi na Zemlji vplivala na Duha, ki VSE vidi, sliši, ki VSE za-čuti, s tem na delovanje Duha in posredno na dogajanje sveta. Če Bog (Duh!) od človeka želi etično delovanje, bo nemoralnost (grešnost) sveta gotovo vplivala na Duha tako, da bo ljudi s svojim delovanjem začel kaznovati, in naslednji stavek iz knjige RŽVB to potrdi: »Sedanje nesreče na Zemlji so sadovi vašega odpada«. Odpada: od vere, posledica je velik greh sveta, ki kliče božjo kazen. Naslednje besede tudi to potrdijo: »Danes se Zemlja ruši in propada, ona sama sebe uničuje v svojem odpadu. Hudobija sveta privablja bolezni, lakoto in vojno. Vse, kar prihaja z Zemlje, pada nazaj na Zemljo. Zlo privlači zlo.«
Jezus tu daje tudi neko pomoč za našo dobo: »Goreče molitve, ki mi jih darujete, lahko pomirijo jezo mojega Očeta in omilijo naravne nesreče«.
Naravne (in tudi vremenske!) nesreče so torej res posledica božje jeze, ta pa je posledica grešnega človeštva. Ta zadnji navedeni stavek tudi pove, da je z molitvami (ki so goreče in prihajajo iz srca, ker le tako dosežejo Duha, da jih začuti) mogoče pomiriti to jezo in s tem omiliti naravne nesreče.
