-1.2 C
Ljubljana
torek, 24 decembra, 2024

Evropska Unija: Von der Leynovo zapuščajo komisarji

Piše: Tanja Brkič (Nova24tv.si) 

Kljub temu da gre za eno najvplivnejših žensk v Evropi, ki je blok vodila skozi pandemijo, popravila krhke vezi z Ameriko in zdaj Evropo vodi skozi vojno, je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen po poročanju Politica nekdo, ki ne zna ohraniti enotnosti svoje ekipe. Do izteka mandata ji ostaja še leto dni, vse več članov iz njenega kroga pa jo zapušča zaradi drugih kariernih priložnosti.

V minulih dneh smo poročali, da se je evropski izvršni podpredsednik, ki je bil po poročanju nekaterih tujih medijev celo bolj vpliven kot sama predsednica EU, Frans Timmermans, odločil, da se vrne v notranjo politiko. Politico pa poroča, da ni edini iz kroga Ursule Von der Leyen, ki razmišlja o odhodu iz evropskega kroga. Njen tiskovni predstavnik sicer zanika, da bi odhodi spodkopavali njeno avtoriteto, vendar se zdi, da odhajajo prav zaradi njenega navzven močnega, navznoter pa labilnega vodenja.

Medtem se ugiba o prihodnosti von der Leyenove in o tem, ali se bo 64-letna nekdanja nemška obrambna ministrica potegovala za drugi petletni mandat na čelu najvplivnejše institucije EU. Zdi se, da je fluktuacija v evropskih visokih krogih neizogibna, dogaja pa se v kritičnem času, ko se evropska gospodarstva soočajo s pritiskom zaradi inflacije, politične elite pa se spopadajo z naraščajočimi migracijami in vojno Rusije v Ukrajini, ki še traja. Evropska Unija še nikoli ni bila bolj potrebna stabilnega vodstva.

Evropsko unijo čez 11 mesecev čaka petletni preobrat z volitvami, na katerih bo izbranih več kot 700 članov parlamenta bloka iz 27 držav članic. Izglasovan bo tudi nov izvršni organ, Evropska komisija in morda tudi nov predsednik, ki bo aktualno predsednico nadomestil. Von der Leynova vnovične kandidature sicer še ni napovedala, se je pa v zadnjih tednih odvil val odpovedi in napovedi o odhodih iz Bruslja. Med zadnjimi je bil tudi Frans Timmermans, ki se je odločil, da se vrne v notranjo politiko in kandidira za nizozemskega premierja po padcu vlade Marka Rutteja. Politico poroča, da oditi namerava še ena od izvršnih podpredsednic, in sicer Margrethe Vestager. Ta je namreč zaznala priložnost v eni od evropskih investicijskih bank. Doslej je od evropskega položaja odstopila evropska komisarka za inovacije in raziskave Marija Gabriel, ki se je vrnila v Bolgarijo, da bi se ukvarjala z zunanjo politiko, vedno več izven Bruslja pa se zadržuje tudi komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.

Ne glede na to, da nove karierne priložnosti niso nič novega, sploh pri visokih položajih, se še vedno poraja veliko vprašanj, zakaj ekipa Von der Leynove razpada. Politico poroča, da je imela po večini meril dobro predsedovanje, saj je izboljšala mednarodno prepoznavnost Evropske komisije, deloma z negovanjem tesnega sodelovanja z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.

Očitajo ji stil vodenja
Njen tiskovni predstavnik sicer zanika, da bi odhodi spodkopavali njeno avtoriteto, vendar se s tem kaže tudi dejstvo, da nekatere le moti njen stil vodenja. S tem ko je pridobila mednarodno veljavo, so ji nekateri kolegi začeli očitati točno to, kar jih moti pri ameriškem stilu vodenja – centraliziran pristop in odločanje o vsem iz Bruslja, ne glede na poznavanje ali nepoznavanje razmer v posameznih državah članicah. Odločitve je sprejemala za zaprtimi vrati, le z majhnim krogom svetovalcev. Komisarji so se pogosto počutili odrinjeno, tudi če je zadevna politika neposredno vplivala na njihove resorje, poroča Politico.

Foto: epa

Von der Leyen je bila v nedavni polemiki o zakonu EU o obnovi narave, ki je ključnega pomena njenega tako opevanega zelenega dogovora, izrazito skromna. Pri soočenju z nestrinjanjem ostalih članov se je komentarja vzdržala in zdi se, da jo je skrbelo prav to, da bi z zagovarjanjem lastne politike vznemirila svojo politično skupino, od katere je njen položaj tudi odvisen. Pri odločitvi o svoji vnovični kandidaturi za enako pozicijo ima sicer podporo Berlina, pojavljajo pa se namigovanja, da bi znala prevzeti tudi vlogo generalne sekretarke Nata, ki naj bi se sprostila, ko se oktobra 2024 izteče (večkrat podaljšan) mandat Jensa Stoltenberga. Nekateri v njeni skupini so zaskrbljeni, saj je z njeno pozicijo in odločitvijo povezana tudi stabilnost in nestabilnost ostalih članov.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine