“Tudi sam sem se to dolgo spraševal. Razumel sem, da si za to prizadevajo kolektivisti in socialisti, ki skušajo ustvariti novega človeka. S spreminjanjem ljudi v številke skušajo zmagati v igri števil, kjer zmaga tisti, ki je številčnejši. Če eliminirajo institucije, ki povezujejo družbo, kot je Cerkev, društva, skupnosti, družina, dosežejo, da se ljudje pridružijo drugim skupinam. To so v dvajsetem stoletju s pridom izrabljali Hitler, Mussolini, Lenin in drugi marksisti, ki so ustvarjali kolektive, milice in skupine, v katere so lovili ljudi, ki so bili izolirani individualisti.
Vprašanje pa je, zakaj kapitalistični svet pri tem sodeluje. Sam nisem verjel, da je to del sveta, s katerim se bom moral soočiti za časa svojega življenja. Ekonomisti svetovnega ekonomskega foruma širijo idejo, da ne bomo imeli v lasti ničesar in bomo srečni. V takšnih razmerah bodo lahko multinacionalke lažje pošiljale ljudi okrog, tja, kjer jih bodo potrebovale za delovno silo, ker ne bodo imeli družine, cerkve, hiše, ki bi jih vezala na določen kraj, skupnost. Ti interesi velikih korporacij gredo z roko v roki z interesi velike države. Ustvarjajo dehumaniziran model sveta, kjer je človek le še delovna sila. Zato si kot zagovornik zasebne lastnine in prostega trga, ob vseh napakah, ki jih prinaša življenje, ne dovolim, da mi kdo to odvzame.”
Vir: Domovina
