Piše: Gal Kovač (Nova 24TV)
V državnem zboru se je ponovno pričela razprava o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi. Novelo je sicer že v prejšnjem mandatu izglasovala vlada Janeza Janše ob močnem nasprotovanju takratne opozicije, ki pa je takoj po prevzemu oblasti sprejela zakasnitev začetka izvajanja, nato pa pripravila svojo verzijo zakona, o kateri sedaj teče debata. Po mnenju opozicije kot tudi zakonodajnopravne službe državnega zbora je novela napisana zelo pomanjkljivo. Po mnenju poslanca SDS Zvoneta Černača je celo ustavno sporna. Zakon se sprejema po nujnem postopku, rezerviranim za vojno stanje ali naravne katastrofe, kar je tudi eden pomembnejših očitkov, ki ga izraža opozicija.
“Novi zakon o dolgotrajni oskrbi je ustavno sporen in ustavne presoje ne bi prestal. V javni razpravi je bil le pet dni. Vlada ga je sprejela kar na dopisni seji. To je torej ta vaš famozni zakon, potem ko ste pred enim letom blokirali uveljavitev našega zakona,” je na seji Odbora za delo dejal poslanec SDS Zvone Černač, ki meni, da v ozadju sprejemanja nove verzije zakona ni nič drugega kot politični revanšizem.
Minister Simon Maljevac je na seji navedel, da predlog zakona ureja oskrbo v instituciji in na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek in tudi e-oskrbo ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Upravičenec si bo sam izbral obliko oskrbe. Prosilec storitev bo vlogo podal na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, ki jo bo sprejel pristojni center za socialno delo. Predlog pa poleg navedenega uvaja tudi nove finančne obremenitve za zaposlene. Sredstva za izvajanje zakona se bodo poleg državnega proračuna s 1. julijem zbirala s pobiranjem t. i. socialnega prispevka. Ta bo znašal dva odstotka bruto plače, fiktivno razdeljenega na delodajalca in delojemalca, vsak od njiju bo plačal en odstotek. Za en odstotek se bodo tudi zmanjšale pokojnine, saj bo prispevek bremenil tudi njih (v višini enega odstotka).
Sredstva za izvajanje zakona bodo poleg državnega proračuna od 1. julija 2025 prišla tudi s pobiranjem socialnega prispevka. Delodajalci in delojemalci ga bodo plačali v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Samostojni podjetniki in kmeti bodo plačevali dva odstotka.
Opozicija s serijo očitkov
Slovenska demokratska stranka je na seji navedla serijo očitkov. Med drugim sprenevedanje oblasti, ki se želi v javnosti predstaviti kot politična opcija, ki prva uvaja zakon o dolgotrajni oskrbi. “Zakon o dolgotrajni oskrbi smo dobili pred slabima dvema letoma v decembru 2021. Ta vlada je blokirala naš zakon pred letom dni in prek t. i. provladnih medijev uspela del ljudi pred referendumom zmanipulirati, da je za dolgotrajno oskrbo, istočasno pa ste dolgotrajno oskrbo za leto dni blokirali. Ta novi zakon pa vse skupaj še za dodatno leto dni zamika,” je na seji povedal Zvone Černač.
Na zakon pa je bila podana tudi cela vrsta vsebinskih pripomb. Na te je opozorila poslanka Anja Bah Žibert: “Vrgli ste naš zakon, zato da ste ga po svoje napisali. Nanj ima zakonodajnopravna služba celo mapo pripomb. In to ste mencali eno leto?! Jaz se samo sprašujem, če bi vi res v kakšnih izrednih razmerah vladali, kaj bi bilo s to državo.”
Na pomanjkljivosti pa opozarjajo tudi številne inštitucije. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje denimo menijo, da bi moral zakon zagotoviti, da je financiranje dolgotrajne oskrbe iz državnega proračuna neomejeno v višini primanjkljaja namensko zbranih sredstev za kritje stroškov za storitve dolgotrajne oskrbe, poroča STA. Skupnost socialnih zavodov Slovenije ugotavlja, da razmejitev med storitvami dolgotrajne oskrbe in storitvami, ki bodo še naprej del zdravstvene nege po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ni jasna. Socialna zbornica Slovenije pa želi, da bi tudi novi zakon o dolgotrajni oskrbi določil, da zbornica kot javno pooblastilo izvaja strokovni nadzor v dolgotrajni oskrbi s svetovanjem. Tako je namreč uredil že zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet v času prejšnje vlade. Za Zvezo društev upokojencev Slovenije pa je najbolj moteče, da bodo upokojenci plačevali obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo od neto pokojnine. Tako bodo upokojenci imeli na razpolago še manj sredstev kot zdaj, so izpostavili. Strinjali pa bi se, če bi prispevek plačevali od bruto pokojnin, poroča STA.
