Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
Včeraj je Slovenijo pretresla novica, da je migrant, prosilec za mednarodno zaščito, nastanjen v azilnem domu v okolici Cerknice, posilil 78 let staro žensko, nekaj dni nazaj pa je migrant na Viču sredi dneva vlomil v avtomobil in ob tem napadel dve ženski. A še v istem hipu nam EU vsiljuje migrantske kvote, Slovenija pod Robertom Golobom pa pridno prikimava. Notranji ministri EU so se namreč na včerajšnjem zasedanju v Luxembourgu dogovorili o predlogih uredbe o upravljanju azila in migracij ter uredbe o azilnih postopkih. Šlo naj bi za dva ključna zakonodajna predloga v okviru migracijskega pakta. Slovenski notranji minister Boštjan Poklukar je že med zasedanjem napovedal podporo obema pogajalskima izhodiščema, vključno s solidarnostnim mehanizmom, ki narekuje, da če država, ki je manj obremenjena z migracijami, migranta iz obremenjene države ne sprejme, plača 20 tisoč evrov kazni.
Uredba o upravljanju azila in migracij ter uredba o azilnih postopkih predstavljata glavna stebra reforme azilnega sistema, je po zasedanju poudarila švedska ministrica za migracije Maria Malmer Stenergard. “Poleg tega sta ključna za dobro ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo. Gre za zakonodajna predloga, ki sta osrednja dela skupne evropske politike na področju upravljanja migracij, ki temelji na evropskih vrednotah in mednarodnem pravu,” je še dejala.
Če država ne bo solidarnostno sprejela migranta, bo plačala kazen
Predlog uredbe o upravljanju azila in migracij izostruje t. i. dublinska pravila, je zagotovila ministrica. Tako imenovani mehanizem obvezne solidarnosti, ki ga predvideva pogajalsko izhodišče držav članic, bi zagotovil skupno podporo članicam, ki so najbolj izpostavljene migracijskim pritiskom. Manj obremenjene članice bi lahko sprejele določeno število prosilcev za azil iz držav, ki so bolj izpostavljene migracijskim pritiskom. Če tega ne bi želele storiti, pa bi po besedah švedske ministrice plačale znesek v višini 20.000 evrov na prosilca za azil. Kako bi to plačilo izvedli, še ni določeno.
Notranji minister Boštjan Poklukar je napovedal podporo obema pogajalskima izhodiščema, vključno s solidarnostnim mehanizmom. (Vir: STA)
Stališče o predlogu uredbe o azilnih postopkih, ki so ga deloma dorekli že decembra lani, pa medtem predvideva tudi enostavnejše postopke. “Našli smo kompromis, ki bi zagotovil hitre, pravične in učinkovite postopke za prosilce, ki najverjetneje ne potrebujejo mednarodne zaščite. Obenem pa bi zagotovili, da ta naloga ne bi preveč obremenjevala držav članic na zunanjih mejah,” je poudarila švedska ministrica. Ena od ključnih novosti je po njenih besedah obvezen postopek na meji, v okviru katerih bi na zunanjih mejah opravili hitro oceno prošenj državljanov tistih držav, za katere je stopnja odobritve nizka. Tako bi hitro zavrnili tiste, ki niso upravičeni do bivanja v Evropi.
Zdaj se bo Svet EU o predlogih teh dveh uredb pogajal z Evropskim parlamentom, ki je svoja pogajalska izhodišča že sprejel. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se kljub temu da ima parlament precej drugačna stališča, ne boji pogajanj. Prepričana je, da jim bo tudi tokrat uspelo doseči dogovor. “Čaka nas še nekaj korakov, da bo zakonodaja povsem dokončana. Vendar mislim, da je jasno, da smo naredili velik napredek v gradnji zaupanja. Današnja odločitev zagotovo kaže, da med državami članicami vlada zaupanje, pa tudi duh solidarnosti in sodelovanja,” je povedala Johansson.
Migrant, ki je vdrl v avto na Viču. (Foto: Fb)
Slovenija v času Golobove vlade veliko bolj oblegana z ilegalnimi migranti
Vlada Roberta Goloba vodi zelo odprto migrantsko politiko. Od tega, da je bil njen prvi ukrep odstranjevanje ograje, pa sedaj nevladne organizacije, ki jih podpira tudi poslanka koalicije Nataša Sukič, vodijo kampanjo, da se ustavi izročanje migrantov. Spomnimo se, da se je sredi meseca maja priklenila na migranta, ki bi ga morali vrniti na Hrvaško. Po tem sodeč Slovenija ne bo imela težav s sprejemanjem še dodatnih migrantov po nareku EU, posledično pa bo “privarčevala” 20 tisoč evrov – na čigav račun, še več posiljenih ali napadenih žensk?
