Piše: Metod Berlec 

Pogovarjali smo se z gospo Romano Bider, snovalko spravne pobude Vseposvojitev, ki je bila ena od govornic na spominski slovesnosti z naslovom KER SMO LJUDJE na Trgu republike v Ljubljani na predvečer narodnega dne spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Spomnimo. Slovenija je pod prejšnjo, Janševo vlado prvič 17. maja lani obhajala narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Na predvečer tega dne je tudi letos potekala slovesnost spomina na pobite in zamolčane na Trgu republike v Ljubljani, ki so jo skupaj organizirali Nova Slovenska zaveza, Vseposvojitev, Prebudimo Slovenijo in Združeni ob Lipi sprave. Pri tem so se vsi, ki v srcu dobro mislijo, »združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov«.

Med vojno in revolucijo smo namreč Slovenci izgubili skoraj 7 odstotkov prebivalstva, nato pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura. Zbrani so se tako spomnili žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. Na simbolnem kraju, v središču slovenske države, bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva in vzklikali z Antigono: »Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!«

Spomin na žrtve komunističnega nasilja so ob farnih križih počastili s tišino, z molitvijo, glasbo, s pesniškimi besedili in pričevanji varuhov spomina in članov Nove Slovenske zaveze. Zbrane so nagovorili Vlasta Doležal Rus, Jože Kurinčič, Romana Bider, Matija Ogrin in prek zvočnega posnetka misijonar Pedro Opeka, nastopili pa so kulturniki in umetniki Marko Fink, Pavle Ravnohrib, Ana Dežman in Drago Arko. 

DEMOKRACIJA: Gospa Biderjeva, zasnovali ste pobudo Vseposvojitev. Ali nam lahko poveste, s kakšnim namenom je bila ustanovljena? 

Bidrova: Namen pobude Vseposvojitev je zdravljenje globokih ran, ki jih je v narodovem telesu povzročila državljanska vojna in posledični več kot polstoletni zločinski režim. Komunizem je danes, ontološko gledano, jasen zgodovinski pojav za tiste, ki ga hočejo razumeti. Težko pa je dojeti vse razsežnosti njegovega pogubnega vpliva na našo civiliziranost. Cilj Vseposvojitve je reševati, kar je bilo v mračnih totalitarnih časih poškodovanega, in krepiti vse, kar nas dela človeške, to je bližino, sočutje, obžalovanje neizmernega trpljenja, spominjanje, skrb drug za drugega, povezanost, molitev. Živimo iz tistega, kar nosimo v srcu in česar se spominjamo, naših staršev, starih staršev, sorodnikov, ki so korenine, iz katerih rastemo. Rastemo lahko tudi iz hudih preizkušenj, ki so jim bili izpostavljeni naši predniki, le globoko se jim moramo posvetiti. Nekje sem prebrala, da je hude krivice mogoče odplačati le z dvigom življenjske sile. Za ta dvig se trudimo pri Vseposvojitvi, da bi ob premišljevanju nezaslišanega trpljenja in srčnem odzivu nanj postajali boljši ljudje.

DEMOKRACIJA: Kaj si lahko predstavljamo pod samo besedo »vseposvojitev«? 

Bidrova: Na kratko rečeno pomeni vseposvojitev vzeti vse za svoje, vse posvojiti. Dobra mama ima rada vse svoje otroke, pridnih se veseli, ob malopridnih pa trpi in išče načine, da bi našli pravo pot. Tudi varuhi spomina na žrtve vojnega in povojnega zla negujemo spomin na vse vpletene v bratomorno vojno. Vsi so naši in za vse nam je lahko žal, da so morali živeti v hudih časih krvave morije. Nam za zdaj hvala Bogu ni treba in že to je nadvse dober razlog za hvaležnost in dvig življenjske sile. Vseposvojitev pomeni biti odprt za vso resnico, pa naj je še tako boleča. Tako slovenski abeli kot kajni nas lahko vodijo do novih uvidov, vsi lahko prebujajo usmiljenje, vsi potrebujejo molitve. Zanikanje travmatskih dogodkov je še hujše kot dogodki sami, saj nepredelane travmatske izkušnje obremenijo več generacij. Strokovnjaki govorijo o t. i. transgeneracijski travmi, ko posameznik čuti posledice travmatskega dogodka, ki ga sam ni doživel, doživeli pa so ga njegovi predniki. Njihovi potomci so slabše funkcionalno prilagodljivi kot ljudje, ki travm niso imeli. Sovražnost, nagnjenost k nasilju in gospodovanju se tako prenaša iz roda v rod. Če travm ne priznamo in ne zdravimo, če se ne prepustimo žalovanju in procesom kesanja in odpuščanja, bodo gnijoče rane razkrojile naše človeško jedro. Saj vidimo, kako smo zmedeni, brez jasnih vrednot in orientacije. Prizadetost, ki jih v našem narodu pušča revolucionarni teror in bratomor, bo presežena le s sočutjem, z resnicoljubjem in s katarzo. 

DEMOKRACIJA: Na vaši spletni strani vseposvojitev.si  imate različne rubrike. Kaj predstavljajo »dušice«? 

Bidrova: Dušice so aplikacija, ki lahko služi kot ohranjevalnik zaslona in »ohranjevalnik ljubezni«. Inspiracija za osnovno naslikano podobo je pogorje Mrtvi menih v Zgornji Savinjski dolini, od koder prihajava tako slikar kot jaz. Silhueta pogorja v obliki ležečega mrtveca ponazarja slovensko zemljo, prekrito z mrtvimi ljudmi. S te zemlje se k nebu in zvezdam dvigajo imena umrlih v drugi svetovni vojni in takoj po njej pri nas kot dušice naših pokojnih. Za vsakim imenom je neponovljiva življenjska zgodba, ki pušča za sabo neizbrisne vidne in nevidne sledi. Verni ljudje si predstavljamo dušice v večnosti pri Bogu, kako navijajo za nas, in izročamo jim svoje potrebe in potrebe slovenskega naroda. 

Aplikacija je vezana na nacionalno zbirko podatkov o smrtnih žrtvah med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ki je rezultat dolgoletne zgodovinopisne in žrtvoslovne raziskave Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije. Na seznamu, ki ga še urejajo, je ta čas 100. 015 imen.

DEMOKRACIJA: Tretja rubrika je E-pokopališče. Če prav razumem, so na njem virtualni nagrobniki vseh umrlih Slovencev med drugo svetovno vojno. 

Bidrova: Tako je, na E-pokopališču ima vsakdo, ki je umrl v času druge svetovne vojne ali tik po njej pri nas, svoj virtualni pomnik. Predstavljam si, da je to spodbuda, da bi vsi umrli čim prej dobili grob tudi v blagoslovljeni zemlji. To je pokopališče, kjer ne ločujemo med »vašimi in našimi«. Vsi so žrtve zla v takšni ali drugačni obliki. Vsak je bil človek, ustvarjen po božji podobi, zato si vsak zasluži pomnik, ime, spomin, spoštovanje. Obiskovalci E-pokopališča lahko pokojnemu prižgemo virtualno svečko, zapišemo misel v spomin, pripnemo fotografijo s podobo, cvetjem ipd. Ljudje namenjajo svojim dragim ganljive misli. Preberimo jih nekaj. »Dragi ata, ki te poznam zgolj iz slike in iz pripovedovanja. Čeprav te kličem stari ata, verjamem, da je tvoja duša mlada še bolj, kot diha s tvoje fotografije. Hvala ti za vse, kar storiš za nas iz nebes.« – »Stari oče, v molitvi in Bogu bova vedno povezana! Počivaj v Gospodovi ljubezni!« »Letošnjo jesen so jablane, ki si jih ti posadil, bogato obrodile. Hvala ti zanje.« 

DEMOKRACIJA: Naslednja rubrika na vaši spletni strani je »Posvojitev«. Namenjena pa je temu, da se zainteresirani vanjo vpišejo, če želijo posvojiti osebo, »ki je bila žrtev zla druge svetovne vojne na Slovenskem …«. Lahko to nekoliko razložite? 

Bidrova: Osnovna ideja je, da bi vsak od »ljudi dobre volje« postal varuh spomina na eno od žrtev s seznama, ki ga zgoraj omenjam. Nanjo bi mislil, molil zanjo, morda daroval za sveto mašo, tako pač, kot negujemo spomin na svoje drage pokojne. Na spletni strani vseposvojitev.si lahko izpeljemo posvojitev na dva načina. Lahko nam program dodeli osebo po naključnem izboru, lahko pa posvojimo osebo s seznama po našem izboru. Ljudje uporabljajo obe obliki, večinoma pa vendarle iščejo svojce. Natisnemo si lahko posvojitveni list. Dogovorjeni smo, da se vsako nedeljo opoldne povežemo v molitvi angelovega češčenja. Sicer pa vsak varuh spomina neguje spomin na posvojeno osebo na svoj način. Razvijajo se čudovite stvari. Nekaj od tega smo doživeli na slovesnosti KER SMO LJUDJE. Še veliko več pa tiho raste v dobrih srcih varuhov spomina. 

DEMOKRACIJA: Zanimivo. Naslednja rubrika na vaši spletni strani je »Kaj lahko storim«. Pravite, da želite živeti v svobodnem, spoštljivem in spodbudnem svetu. 

Bidrova: Najbrž si tega želimo vsi običajni ljudje, a svet se žal ne obrača v to smer. Naj to ponazorim s svojo osebno zgodbo. Partizansko pesem, ki jo je predsednica parlamenta nedavno javno zapela na Koroškem, sem pred štiridesetimi leti v Gimnaziji Celje zaigrala na harmoniko, in to na razredni proslavi ob 29. novembru, ki smo jo zasnovali kot ostro parodijo na partizanske proslave. Sodeloval je ves razred, nismo varčevali s patosom in z napihnjeno praznino. Profesorji so nas sicer malo postrani gledali, ni pa bilo sankcij. Ključno se mi zdi, da se je parodičnost takrat vsem nam zdela popolnoma na mestu. V kratkem se bomo srečali na okrogli obletnici mature in prav zanima me, kakšen je naš današnji odnos do nekdanjega režima. 

DEMOKRACIJA: No, kakšen pa je namen rubrike »Pisma varuhov«? 

Bidrova: Lepo se mi zdi, da smo varuhi čim bolj povezani med sabo, zato na spletni strani objavljam vso našo pošto, da jo lahko vsi beremo. Prihajajo vseh vrst pobude, utrinki ob raznih dogodkih, dobre želje ob praznikih, skratka, skozi pisma občutimo naš živ utrip. Zbiramo tudi predloge za napis na prazne plošče spomenika na Kongresnem trgu. 

DEMOKRACIJA: Naslednja rubrika na vaši spletni strani so »Meditacije«. 

Bidrova: Meditacije so moja oblika molitve. Ko srečam zanimivo misel, ji poiščem ustrezno podobo, tako da druga drugo podpirata. Med meditacijami najdejo obiskovalci spletne strani več premišljevanj križevih potov tako v pisni kot zvočni obliki. Nekaj je posnetkov svetih maš z varuhi spomina. Zanimiva je tudi okrogla miza z naslovom Svete zgodbe …

DEMOKRACIJA: No, naj preideva k aktualnem dogajanju. Golobova vlada je na dopisni seji (prejšnji torek zvečer, tik preden se je začela spominska slovesnost na Trgu republike v Ljubljani) preklicala sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Vas je to presenetilo? 

Bidrova: Ta vlada pravzaprav ne more z ničimer presenetiti. Pač so, kakršni so. Preseneča pa volilno telo, kako je moglo naivno in opranoglavo izbrati od vsega normalnega in razumnega tako oddaljeno ekipo. 

DEMOKRACIJA: Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze, vi kot predstavnica Vseposvojitve, Vlasta Doležal Rus kot predsednica Prebudimo Slovenijo in Janez Juhant, Združeni ob Lipi sprave ste zaradi tega naslovili poseben »Apel Republiki Sloveniji«. Nam lahko predstavite vsebino tega apela in komu vse ste ga poslali?

Bidrova: Že napovedani sprejem je predsednica državnega zbora po ukinitvi narodnega dneva spomina na žrtve komunizma odpovedala. Tako smo Apel v državnem zboru predali Komisiji DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki ga vodi ga. Eva Irgl. Predstavljen je tudi v medijih in z globoko utemeljitvijo svari pred posledicami uničujočega drsenja v toleriranje zločinov.

DEMOKRACIJA: Kako pa osebno gledate na te izključevalne poteze sedanje vlade?

Bidrova: Blizu mi je stališče, da vlade ne brigajo partizani, kaj šele žrtve, ampak samo spretno razpihuje ideološko meglo in kleveta večnega grešnega kozla Janeza Janšo. Tako pač odvrača pozornost od svojega slabega dela in raznih malverzacij.

DEMOKRACIJA: In še za konec. Kakšne načrte za prihodnost imate pri civilnem združenju Vseposvojitev?

Bidrova: Morda se navežem na podobo o dveh nasprotnih tipih ljudi, ki jo razvija filozofinja Chantal Delsol. Prvemu pravi demiurg, drugemu pa vrtnar. Demiurg ima težnjo ta svet zamenjati, ker je nepopoln. Jemlje si oblast, teži k radikalizaciji in uničuje prav to, kar je želel izboljšati. Nevaren je, občuduje le sebe in ima se za božanskega. Vrtnar pa je občudovalec sveta, on goji, neguje, pomaga pri rasti. Spoštljiv je do reda, ki ga presega. Požlahtni vse, česar se dotakne. Varuhi spomina na žrtve zla se bomo še naprej trudili biti dobri vrtnarji na slovenski zemlji.

Biografija

Romana Bider se je rodila na Rečici ob Savinji, študirala je primerjalno književnost in filozofijo, posveča pa se predvsem družini in pogojem dobrega sožitja.

Posvojitev

Če ste pripravljeni posvojiti osebo, ki je bila žrtev zla druge svetovne vojne na Slovenskem, vas vabimo, da se z vpisom vašega imena, e-mail naslova in izbranega gesla najprej registrirate in tako ustvarite račun. Na vaš vpisani spletni naslov boste dobili uporabniško ime in navodilo za aktivacijo računa. Nato se lahko prijavite na spletno stran.

Opomba: intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.