Piše: Bogdan Sajovic
Nasilni protesti pretresajo Francijo. Skrajna levica podžiga divjanje drhali in opravičuje nasilneže. Velika večina nasilnežev ima korenine v državah tretjega sveta. Pretepanje učiteljev, zažiganje šol in vozil, uničevanje javne infrastrukture ter napadi na naključne mimoidoče.
V preteklem tednu so po vsej Franciji potekali kvazi »protesti srednješolcev«, ki so se hitro razvili v ulično nasilje. Začelo se je v Parizu in okolici, potem pa se je razširilo tudi na nekatera druga mesta po državi – praviloma tam, kjer je visoka koncentracija dijakov s koreninami iz držav tretjega sveta. Izgredniki, med katerimi je velik delež srednješolcev, skoraj vsi pa so mladi – tja do srede dvajsetih let – in skoraj uniformno imigrantskega porekla, so začeli z razbijanjem šolskega inventarja. Kaj hitro pa so nasilni izgredi še eskalirali in začeli so se požigi šolskih poslopij ter fizični napadi na šolsko osebje, še posebno na ravnatelje. Nasilje je se je iz okolic šol hitro razširilo na območja celotnih mest. Mladi nasilneži so napadali ljudi na ulicah, napadali so policiste in gasilce, požigali javno infrastrukturo ter civilna, gasilska in policijska vozila, z vnetljivo tekočino pa so zalivali celo ljudi. Policija je prijela več tisoč nasilnežev, v bolnišnicah pa delajo nadure.
Skrajna levica spodbudila divjanje
Ti »spontani« protesti so bili seveda spodbujeni od zunaj. Glavni pobudniki so levičarji iz skrajno leve stranke »Nepokorjena Francija« ter vodstvo šolskega sindikata, ki je polno skrajno levičarskih aktivistov. V osnovi je šlo za pritisk na francosko vlado, ki je v proračunu za prihodnje leto napovedala precej varčevalnih ukrepov. »Nepokorjeni Franciji« in aktivističnim sindikalistom je seveda vseeno za učence in učitelje; njihov problem je v predvidenih proračunskih rezih, ki bi omejili proračunska sredstva za aparate sindikatov šolnikov in javnih uslužbencev ter z njimi povezanih levičarskih aktivistov v nevladnih organizacijah in levih političnih strankah. Tako so levičarji znova uporabili imigrante iz tretjega sveta za svoje politične cilje.
Kar pa niti najmanj ni bilo težko. Za razliko od javnih medijev in cenzuriranih spletnih platform je na necenzuriranem delu spleta mogoče videti posnetke vsakodnevnega kaosa po francoskih šolah. Akterji kaosa so izključno dijaki priseljenskih korenin, ki svoje podvige celo snemajo za potrditev na družbenih omrežjih. Tako lahko vidimo zganjanje kaosa po razredih in šolskih jedilnicah, skakanje po mizah, uničevanje inventarja v učilnicah in na igriščih, fizične napade na belopolte sošolce ter smešenje, poniževanje in celo fizične napade na učitelje in drugo osebje. Protesti so tako nadgradnja vsakodnevnega kaosa in nasilništva, ki se dogaja po francoskih šolah, ter njegov prenos na ulice.
Teater absurda
Raznorazni strokovnjaki skušajo opravičevati izgredniške proteste, češ da primanjkuje denarja in učiteljev ter da so težave s šolsko prehrano … Nekako pa pozabijo omeniti, da denimo nadomeščanje vsakodnevno uničenega inventarja stane. Ali da učitelji – razumljivo – zapuščajo šolski poklic, ker ne želijo delati v zverinjaku in ker so v najboljšem primeru ignorirani, v slabšem pa smešeni, poniževani ali celo napadani. In obtoženi rasizma, če se drznejo le z besedico zoperstaviti.
Še več, pred leti je oče ene izmed dijakinj pred šolo umoril učitelja, ker se je dijakinja doma zlagala, da je učitelj »islamofoben« – v resnici pa jo je grajal, ker ni naredila domače naloge. Tudi število osebja v šolskih jedilnicah se zmanjšuje, saj zaposleni nočejo biti več tarče žalitev, če učencem hrana iz takšnega ali drugačnega razloga ni po volji, oziroma plačevati iz svojega žepa za malice, ki jih vsakodnevno ukradejo dijaki.
Absurdi se kar vrstijo. Izgredniki so se pritoževali, da je v šolah premalo računalnikov, potem pa posnetki kažejo, kako računalnike razbijajo. Pritoževali so se, da so avtobusne povezave preredke, nato pa so požigali avtobuse ter razbijali avtobusne postaje. Pritoževali so se nad »starimi, neustreznimi poslopji«, nato pa požgali komaj deset let staro šolo, ki je ironično nosila ime temnopoltega levičarskega voditelja Nelsona Mandele.
Nekateri protestniki se pritožujejo, ker morajo po stopnicah v drugo nadstropje, kar naj bi bilo utrujajoče, izražena pa je tudi zahteva, da bi morali biti dijaki za obiskovanje šole plačani, ker »delajo«. Niso sicer natančno določili, ali bi bili radi plačani na uro ali pavšalno.
Glavni evropski mediji si seveda zatiskajo oči, in če že omenijo nasilne izgrede, o tem poročajo zelo na kratko in zelo sterilno. Ob tem pa nasilneže skušajo oprati krivde; kriva naj bi bila vlada, slabo upravljanje šol in, seveda, kriva naj bi bila policija, ker je posredovala.
Nasilneži imigrantskega porekla
Na srečo obstajajo tudi necenzurirane platforme (ki jih bruseljska evrokratura že leta skuša cenzurirati), na katerih se vidi vsaj delček nasilništva.
Temnopolta mladina pretepa (belo) učiteljico, po ulici preganja ravnatelja gimnazije. Po poročilih naj bi bilo napadenih vsaj šestdeset ravnateljev srednjih šol, nekatere med njimi so menda polili z vnetljivo tekočino in zanetili ogenj. Na enem od posnetkov se vidi gasilca, ki se otepa plamenov na svoji obleki, režeča se temnopolta mladina pa ga snema s svojimi mobilnimi telefoni. Nasilnež temnejšega pigmenta je (beli) ženski, ki se je pritoževala zaradi uničevanja smetnjakov in vozil, v obraz usmeril razpršilec, pritaknil vžigalico in ji malce »pobrenal« obraz.
Na posnetkih vidimo tudi požige gasilskih vozil pa tudi skupino temnopoltih razbojnikov, kako po krajšem lovu zbije na tla policistko in jo nato obrca. Vidijo se posnetki gorečih šolskih poslopij, vozil, zabojnikov za smeti. Na drugem posnetku nasilneži mečejo zabojnike z nadvoza na spodaj vozeča se vozila.
Posnetki pa kažejo tudi plenjenje trgovin in lokalov, uničevanje drogov javne razsvetljave, vandaliziranje spomenikov. Po podatkih so izgredniki skušali zažgati tudi nekaj katoliških cerkva, zagorela pa je tudi katoliška zasebna šola, na kateri izgredov sicer ni bilo. Kar je razumljivo – med dijaki ni skrajno levičarskih aktivistov, »novokomponiranih Francozov« pa tudi ne, so pa zato v šolo prišli izgredniki od zunaj in jo zažgali.
Kot rečeno, so izgrede podžgali skrajno levičarski aktivisti od zunaj, »novokomponirani Francozi« pa se seveda niso pustili dolgo prepričevati. Nekateri srednješolci so na spletnih omrežjih objavili, da so na šolo prišli »aktivisti«, ki jih nihče ni poznal, in podžgali mladino ter se nato izgubili v kaosu, ki so ga sprožili.
Na enem posnetku se vidi tudi temnopoltega župana pariškega predmestja Saint-Denis, nedavno izvoljenega na listi skrajne levice, kako poplesuje in si deli »petke« z mladimi nasilneži, za ozadje tega veselega druženja pa služijo plameni.
Priseljenci tretjega sveta niso sposobni integracije
Skrajno levičarska stranka »Nepokorjena Francija«, ki že leta propagira »revolucijo« in ki po mnenju poznavalcev stoji za temi izgredi, se sicer skuša umikati. Oni menda »nasprotujejo nasilju«, krivi pa so vsi drugi, razen nasilnih izgrednikov. Slednji so menda dobro mislili, a so zadeve, seveda ne po njihovi krivdi, ušle iz rok.
Po podatkih je v Franciji okoli 3700 srednjih šol, do zdaj pa so jih nasilni izgredniki razdejali ali požgali okoli 400. Že do zdaj škoda zaradi izgredov znaša več deset milijard evrov, požgan je kup infrastrukture. Vsaj 2000 izgrednikov je aretiranih.
Francoska vlada, stroka in mediji zdaj globokoumno razglabljajo, kaj je krivo za nasilne izpade. Govoričijo o vsem, razen o očitnem vzroku. Politična levica uporablja imigrante iz tretjega sveta za svoje politične cilje. To pa ji uspeva, ker ti imigranti tudi po več generacijah niso sposobni integracije v evropsko družbo. Ne pozabimo, dobršen del nasilnežev pripada drugi in celo tretji generaciji priseljencev. Mnogi dejansko nosijo zastave svojih izvornih držav – Maroka, Tunizije, Alžirije … Ne čutijo se ne Francoze in ne Evropejce, četudi so bili morda tu rojeni. In tudi zato niso sposobni integracije.
Zato se bo kaos po Evropi nadaljeval, razen če ne bomo popolnoma zaprli meja za priseljevanje iz tretjega sveta in začeli s temeljito remigracijo, ki ne bo omejena le na prvo generacijo priseljencev.
Edina stvar, ki v blebetanju skrajne levice deloma drži, je ta, da so stvari ušle iz rok. A ne drhali na ulicah, ampak njim, visoko intelektualnim ideologom, ki so menili, da bodo z uvažanjem hord iz tretjega sveta dobili voljno orodje, ki ga bodo lahko obvladovali. Kot se je pokazalo, pa so te horde neobvladljive in se, ko se enkrat premaknejo, niti najmanj ne ozirajo na svoje tako imenovane mentorje in zaščitnike.
