Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Vlada se hvali, da se je učinkovito spopadla z energetsko krizo. V resnici plačujemo eno najvišjih cen za elektriko v EU, kljub temu da smo bili nekoč energetsko praktično neodvisni. Da je mera polna, moramo z milijardnimi garancijami jamčiti še za nasedle energetske družbe — med drugim Gen-I, bivše podjetje predsednika vlade. V Klubu slovenskih podjetnikov (Slovenian business club oz. SBC) so znova izpostavili visoke cene električne energije, ki jih plačujejo slovenska podjetja. Zaradi tega številna med njimi, posebej tista izvozno naravnana, izgubljajo konkurenčno prednost na svetovnih trgih, opozarjajo v SBC.
K izboljšavi položaja ni prispevalo niti podaljšanje vladne Uredbe o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja do konca letošnjega leta. Ta namreč ni znižala najvišje drobnoprodajne cene električne energije. To pomeni, da so zamejene cene iz uredbe še vedno višje od cen na trgu, ki so se v zadnjih mesecih ustalile na ravneh, ki omogočajo poslovno vzdržnost.
“Kot smo seznanjeni, vlada ne razmišlja o znižanju zamejenih cen električne energije. Takšna drža nas preseneča, toliko bolj, ker države, iz katerih prihajajo naši tekmeci, pospešeno uvajajo ukrepe, ki podjetjem pomagajo krepiti konkurenčnost in položaj na zahtevnih tujih trgih,” so zapisali v SBC.
Podjetniki ne vedo, kaj namerava narediti Vlada
Prav tako opozarjajo, da podjetniki nimajo odgovora, ali vlada namerava odpraviti neenako obravnavo mikro, malih in srednjih podjetij v zvezi z ukrepi, ki jih določa Uredba. Gre za primere, ko podjetja nimajo lastnega prevzemno-prodajnega mesta, temveč elektriko pridobivajo preko velikih podjetij (ki nimajo statusa dobavitelja), in za primere, ko so podjetja pogodbe sklenila pred 9. novembrom 2022. Ta podjetja zato nimajo regulirane cene elektrike po Uredbi, ampak morajo zaprositi za subvencijo, ki je manj ugodna. To jih postavlja v slabši položaj.
V klubu poudarjajo in pričakujejo, da bosta premier dr. Robert Golob in celotna vlada prisluhnila opozorilom ter ukrepala in na področju cen električne energije ponovno vzpostavila pogoje, da bodo slovenska podjetja v enakovrednem položaju s konkurenco tudi na najbolj zahtevnih svetovnih trgih.
Hrvaška in Nemčija sta ukrepali, kaj pa Slovenija?
Izpostavljajo nekatera okolja, iz katerih prihajajo našim konkurenčna podjetja, ki so zaradi večjega razumevanja države v boljšem položaju. Tako ima sosednja Hrvaška, članica Evropske unije in schengenskega območja, že nekaj časa regulirano ceno električne energije na ravni, ki je precej nižja od slovenske. Prav tako so zelo enostavni kriteriji določanja, katera podjetja so do regulacije upravičena. Tudi Nemčija je sprejela ukrepe regulacije cen, ki so na precej nižji ravni. Ob tem želimo spomniti na obljubo predsednika vlade izpred nekaj mesecev, da bo Slovenija sledila regulaciji cene v Nemčiji, če bo do te prišlo, in bo sprejela regulacijo cene za velika podjetja, kar bo pomagalo ohraniti njihovo konkurenčnost.
V SBC od premiera in celotne vlade pričakujejo hitro ukrepanje
S svojimi pričakovanji so v SBC skupaj z drugimi gospodarskimi združenji na skupnem sestanku seznanili ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana. Izpostavili so, da so slovenska podjetja zaradi neukrepanja oziroma neustreznega ukrepanja vlade v primerjavi s tujimi v slabšem, manj konkurenčnem položaju. Prav tako na zaskrbljujoče dejstvo, da pri nekaterih že sprejetih zakonih ali zakonih v sprejemanju ministrstva niso (bila) naklonjena upoštevanju pripomb oziroma amandmajev predstavnikov podjetij in širšega gospodarstva. In to kljub objektivni upravičenosti in argumentom, ki so stali oziroma stojijo za predlogi.
“Redni sestanki s predstavniki ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so dobrodošli, vendar zdaj potrebujemo predvsem hiter odziv,” so kritični v SBC. Pričakujejo, da bosta premier dr. Robert Golob in celotna vlada na področju cen električne energije sprejela ukrepe, ki bodo vzpostavili pogoje, da bodo lahko slovenska podjetja v enakovrednem položaju s konkurenco tudi na najbolj zahtevnih svetovnih trgih.
