Piše: mag. Mirko Macher
Kako negativna je javna aktualizacija določenega problema, se vedno znova kaže ob tragedijah, ki jih že bolestno popularizirajo mediji, meji že na abotnost.
Takšna tragedična vprašanja so težka za stroko, kaj šele za instant otroke iz instagrama, tviterja, facebooka in za drugo neoddojeno mladež. Kaj doživljajo prizadeti ta trenutek, po vsem svetu, ko ugašajo življenja njihovih najdražjih, si ne predstavljamo, dokler nas ne prizadene …
Kaj res ne zmoremo osnovne morale, smo res tako nevzgojeni in nepoučeni, da se z nesrečo le še hranimo, dokler ….bognedaj … Ali izobraževalne ustanove nimajo nobene vizije in vpogleda v to kar se dogaja …, brez empatije ne morejo vzgajati, biti pedagog zaupanim učečim …
Gre za apatijo, odsotnost, odrinjenost, …. vse povezano s preteklostjo, z zamikom iz preteklosti v sedanjost, zadevajo nezrele osebnosti, ko se šele oblikujejo čustva mladih, prizadetih, odrinjenih v družini, skupnosti, službi in družbi, v globalnem svetu …
Halo!
Ali res nismo sposobni neke klinične akademičnosti, odrasle zrelosti, ampak le sluzaste in perverzne privoščljivosti, ki jo vtiramo v mlade glavice. Vsaka generacija nalaga v svoje nahrbtnike nove in nove krivice, bolečine, …. psihološke in sociološke, ekonomske udarce, …. najbolj izrazito se to odraža prav med mladino …
Danes sem imel čas in sem se usedel ob rob stadiona ter opazoval osnovnošolske športne igrice: tek, skoki, …. Tekmovanje. Itak! Kako lep dan in prijazno šolsko osebje, ki se vidi od daleč, kako se trudi in kaj vse bi storilo, da bi se dan končal lepo … Pa se? Za koga da, za koga ne? Morda za dva, tri, pet deset zmagovalcev, … dokler ne vidiš, ne opaziš na desetine poražencev, prizadetih … Deklica, gibalno popolnoma nesposobna tekmuje z gibkimi zobotrebčki, krompirčki in s fižolčki …, ubogi debelušček zaostane cel krog, … eden , ko je že sega konec, šepa in vleče nogo za seboj, sam bi stekel tja, da bi mu nudil pomoč, če mu ne bi prišli nasproti tovarišici, ne vem ali je prav, ki sta ga že pogrešali …. Kaj se nalaga in zapisuje v spominske vijuge posameznikov, … ne ve nihče! To je športna stran tekmovalnosti, ki je najbolj vidna, ….potem je podobno še v vseh drugih vzgojno – izobraževalnih disciplinah … Kar ni vidno, ni del vzgojno-izobraževalnega curiculuma.
Morda kdo pozna zgodbo Wernerja, Hitlerjevega nadobudneža, kakšne strašanske selekcije je bil deležen, da je bil izbran … in kopičil travme vojne …. pa slepe deklice Marie – Laure …
Ali res ne moremo narediti zasuk v glavi, draga družba? Začnimo se ukvarjati s pravimi stvarmi na prav način. Postavimo tekmovalnost v kot, začnimo ustvarjati dobro v skupnem sodelovanju in ustvarjanju, … ja tudi v športu, športni uspeh v razvoju duha in telesa, stremenje k skupnim ustvarjalnim rezultatom, ki se jih bomo veselili vsi … saj smo uspehov potrebni prav vsi, brez izjeme …
Ah ja, ti Srbi, kaj vse so preživeli, da so postali evropski problem, koliko travm, ki jih ne znajo zdraviti drugače kot z nasiljem, je potrebno ozdraviti z vzgojo in izobraževanjem; koliko zla so povzročali, da sedaj plačujejo svoje grehe in grehe staršev, dedov, … čukendedov, bla bla bla …
DRAGI OTROCI, vprašajte starše, če vam potrebne vzgoje in izobrazbe ne da šola…, Res: vprašajte jih, oni vedo ogromno, ne dovolite jim, da vas odpravijo, ko raje molčijo, … sram jih je, ker niso bili vedno najboljši, še več so bili tudi slabi, grešni, lahko bi bili boljši, najboljši, … vsi imamo grehe, ne dovolimo staršem, da jih pred nami prekrivajo, skrivajo in tlačijo na dno možganov, s tem pa vas izpostavljajo pastem življenja, skušnjavam, … zločinom, s čimer vam povzročajo vzgojni manko, ki ga plačuje celotni globalni svet od nekdaj, … do kdaj še …
O ljubi bog, kdaj se bo to končalo ….
Človeštvo, ozri se ponovno porti nebu, toliko izzivov kot jih imaš, in ki jih je reševal tudi večni Tesla …., prav vsak otrok ima svoje poslanstvo, dajmo mu priložnost …, zakaj končno že nekaj ne storiš za sebe, za svoje potomce …
