Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Nova hladna vojna med komunistično Kitajsko in Združenimi državami Amerike se bo odvijala v prestolnicah po vsej evropski celini, trdi nekdanji polkovnik kitajske Ljudske osvobodilne vojske (PLA).
Upokojeni kitajski polkovnik Zhou Bo je v časopisu South China Morning Post, ki ga lastniško obvladuje eden najbogatejših Zemljanov Jack Ma, trdil, da se bo hladna vojna med Pekingom in Washingtonom vodila v Evropi, za katero je trdil, da bo razdeljena med obrambno odvisnostjo od ZDA in Kitajske. Zhou je dejal, da bo “tekmovanje” med obema silama načeloma o tem, “kdo bo osvojil stranskega akterja.”
Naslednje bojišče: EU
Upokojeni vojaški poveljnik je z nekaterimi dokazi izjavil, da je Peking uspešno spodkopal vpliv ZDA v Afriki in Južni Ameriki, zato je dejal, da bo “bojišče” … v Evropi, kjer imajo ZDA večino zaveznikov in kjer je Kitajska največja trgovinska partnerica.
Kitajski predsednik Xi Jinping in nekdanji predsednik Argentine. Kitajska je povsem prevzela vpliv nad Latinsko Ameriko. (Foto: epa)
Ko je Zhou napovedal upad ameriške vojaške prisotnosti v Evropi v korist kopičenja v Indo-Pacifiku za soočenje s Kitajsko, je nadaljeval: “Zaporedni ameriški predsedniki, tako republikanci kot demokrati, so od Evropejcev zahtevali, naj prevzamejo večjo odgovornost za svojo varnost. Z drugimi besedami, Evropa mora imeti strateško avtonomijo, tudi če je noče.”
“Strateška avtonomija” Evrope, ki jo je omenil nekdanji kitajski polkovnik, se je sklicevala na nedavne komentarje francoskega predsednika Emmanuela Macrona po državnem obisku pri Xi Jinpingu v Guangdongu, po katerem je trdil, da EU ne bi smela “slediti” Združenim državam v vojno s Pekingom, če bi komunistični režim začel invazijo na Tajvan, in dejal, da Evropa potrebuje “strateško avtonomijo” od ZDA vključno z zmanjšanjem odvisnosti od ameriške vojske in valute.
Francoski predsednik Macron je razburil zahodne zaveznike z izjavo, da se EU ne bi smela vmešavati v morebitno vojno v Tajvanu. (Foto: epa)
Macronove pripombe so povzročile jezo politikov od Washingtona do Berlina, ameriški senator Marco Rubio pa se je spraševal, ali je francoski predsednik “govoril” v imenu celotne Evrope, in predlagal, da bi Amerika morda morala opustiti financiranje vojne v Ukrajini, ki je ščiti preostali del celine pred rusko agresijo.
“To, da Evropa jemlje Kitajsko kot partnerico, konkurentko in sistemsko tekmico hkrati, pove več o evropski zmedi glede Kitajske kot o tem, kaj Kitajska v resnici je,” je zapisal Zhou in opozoril, da je težava za Evropo v tem, da “si ne more privoščiti, da bi imela slabih odnosov s Pekingom in Moskvo hkrati”.
EU si ne želi poglabljanja odnosov med dvema avtokratskima državama. (Foto: epa)
Države EU bi se zbliževale s Kitajsko kljub kršitvam človekovih pravic
Dejansko je kljub domnevni zavezanosti EU človekovim pravicam še vedno veliko v bloku, ki se zavzemajo za povečanje trgovinskih vezi s Kitajsko – komunistični režim je sicer eden glavnih kršiteljev človekovih pravic na svetovni ravni. Zahodnoevropske države za izgovor pogosto pogosto uporabljajo argument, da želijo vplivati in spremeniti največjo onesnaževalko in povzročiteljico podnebnih sprememb na svetu. V ozadju pa so globoke poslovne vezi, zlasti z Nemčijo, kar je verjetno glavna motivacija za politike, ki pridigajo o domnevni vrednosti tesnejše povezave s kitajskim režimom.
Zanimivo je, da je nekdanji polkovnik PLA dejal, da verjame, da trenutno obstaja “samo en scenarij”, po katerem bi se trenutni status quo med Evropo in Kitajsko lahko temeljito porušil: “vojna v Tajvanski ožini”.
“Ampak ni dokazov, da bo Tajvan zagotovo postal naslednja Ukrajina … Peking ve bolj kot kdorkoli, da je mirna ponovna združitev v njegovem najboljšem interesu, in kar je še pomembneje, da je še vedno možna,” je zapisal Zhou.
Tajvan je država z lastno kulturo, vlado, vojsko in organi pregona, ki ne želi biti del komunistične Kitajske. (Foto: epa)
Se je Peking zbal invazije na Tajvan?
To, da Zhou, ki je zdaj višji sodelavec Centra za mednarodno varnost in strategijo na Univerzi Tsinghua pod nadzorom kitajske komunistične partije, javno govori o pasteh morebitne invazije na Tajvan – samoupravno, demokratično državo s svojimi posebnostmi in lastno kulturo — morda dokazuje, da so se kitajski komunisti v Pekingu sami zbali ideje o invaziji na otok zaradi zagate, v kateri se je njena glavna zaveznica, Rusija, znašla v Ukrajini.
