Piše: Zavarovalnica Triglav
Duševne stiske so v naši družbi v porastu. Letni stroški z delom povezanega stresa in težav v duševnem zdravju v EU že presegajo štiri odstotke BDP. O razsežnosti teh težav, obvladovanju tveganj, izzivih in tudi dobrih praksah so danes spregovorili na posvetu v digitalnem centru Triglav Lab. Gostje so se strinjali, da je skrb za telesno in duševno zdravje zaposlenih naložba, ki se obrestuje vsem: posamezniku, delodajalcu in družbi.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu navaja, da se vsak vloženi evro v promocijo duševnega zdravja pri delu povrne v višini od 2,5 do 4,7 evra, po nekaterih raziskavah celo do 13,6 evra. Vse to zahvaljujoč zmanjšanju stroškov, ki nastajajo zaradi absentizma in fluktuacije, ter po drugi strani povečanju produktivnosti in drugih pozitivnih učinkov, ki jih prinaša duševnemu zdravju naklonjeno delovno okolje.
Kaj lahko za svoje zdravje storimo sami in kaj / kako delodajalci?
Obvladovanje tveganj na področju duševnega zdravja je za delovne organizacije izziv, a hkrati pomemben gradnik uspeha in rasti, izhaja iz sporočil gostov današnjega posveta Skrb za duševno zdravje zaposlenih: vaša dobra naložba. Na kaj opozarjajo in kaj izhajajoč iz izkušenj priporočajo?
»V svetu, kjer se zdi, da nič več ni obvladljivo, je izjemno pomembno, da se zavedamo pomena psihične odpornosti in načinov, kako jo povečati, da se ne zlomimo. Psihična odpornost je namreč sposobnost posameznika, da se učinkovito spopada s stresom in izzivi ter ohranja pozitivno in produktivno vedenje v stresnih situacijah, na delovnem mestu pa še zlasti povečuje splošno dobro počutje. Neobvladovanje stresa in psihološki izzivi posameznika lahko zelo negativno vplivajo na celoten tim in vzdušje,« poudarja Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe, ki je razgrnila tudi dobre prakse domačih delodajalcev in podjetij v tujini.
Po besedah psihologa Aleša Vičiča lahko vodja/manager veliko naredi za duševno zdravje sodelavcev. »Najprej z osnovnimi pristopi, kot so jasni cilji, pravočasne odločitve, pravičen sistem plač in nagrajevanja. Nadalje z ‘mehkimi veščinami’, kot so priznanje, pohvala in zaupanje. Ob morebitni duševni stiski sodelavca je pomembno, da zna vodja pristopiti, prisluhniti in pomagati,« svetuje Vičič, ki poudarja tesno povezanost skrbi za telesno in duševno zdravje. Stres namreč negativno vpliva na telo, gibanje pa pozitivno vpliva na upad doživljanja stresa, dvig motivacije itd. »Vlaganje v telesno zdravje bo omililo in omogočilo – ne pa rešilo – težav posameznika na psihološkem področju,« dodaja.
Nas je Covid-19 predramil?
Psihiater in psihoterapevt Miran Možina izpostavlja, da je povečano zanimanje in skrb javnosti za varovanje duševnega zdravja na delovnem mestu in nasploh ena od pozitivnih posledic pandemije covid-19. »Stres na delovnem mestu je bil že pred pandemijo in ostaja tudi po njej eden največjih razlogov za krajše in daljše bolniške odsotnosti z dela. Ker so med najpogostejšimi razlogi za negativni stres na delovnem mestu (pre)velike delovne obremenitve in časovni pritiski, neustrezni načini vodenja ter slabo ravnovesje med delom in vsakdanjim življenjem zaposlenih, je eden glavnih izzivov za delodajalce, kako preventivno zmanjševati te dejavnike tveganja,« je povedal Možina.
Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu lahko od 50 % do 60 % izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom. Obenem so duševne stiske v Sloveniji že dve leti zapored četrti najpogostejši razlog za bolniške odsotnosti z dela, kaže statistika Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
