Piše: Kulturnimarksizem.si
Intervju z odvetnico Yobano Carril, lastnico in ustanoviteljico odvetniške pisarne Celtius Abogados, specializirane za obrambo moških, ki jih zlorablja veljavni zakon o nasilju na podlagi spola.
V Španiji že 18 let velja celovit zakon o nasilju na podlagi spola (LIVG). Kakšen učinek je imel ta zakon?
Na splošni ravni je povzročil ogromno družbeno razdvojenost. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, pred sprejetjem tega zakona, so imeli moški in ženske enake pravice. Med seboj smo bili povezani kot ljudje in ne kot moški ali ženske, ta zakon pa nas je razdelil. Mlada dekleta se učijo, da se morajo bati moških samo zato, ker so moški. Moški pa se zaradi posledic in sprevržene uporabe tega zakona hkrati bojijo žensk, saj vedo, da jim lahko ženska v petih minutah na policijski postaji uniči življenje. Zame je ta družbena razdrobljenost najresnejša posledica LIVG, poleg udarca po pravni državi, saj smo od dejanskega prava prešli k avtorskemu pravu. Nikoli si nisem mislila, da bom v Španiji videla, da bo isto kaznivo dejanje, ki ga storita dva posameznika, različno kaznovano glede na njun spol.
Da ne omenjam domneve nedolžnosti.
Dejansko. Vrhovno sodišče je določilo tri zelo preproste zahteve, pod katerimi je izjava ženske zadosten dokaz za obsodbo moškega. Vse, kar mora ženska storiti, da je njena beseda dokaz, je, da ni subjektivne neverodostojnosti, tj. da pri podajanju pritožbe ne pokaže nekakšne sovražnosti do obtoženca. Drugič, biti mora vztrajna, kar pomeni, da mora isto različico povedati policiji in nato sodniku. Nazadnje mora obstajati obrobni potrditveni element. Na primer, da greste v bolnišnico in poveste, da ste doživeli napad tesnobe. Na kratko: dober spomin, poročilo o anksioznem napadu v bolnišnici in ne reči, da je pritožba namenjena maščevanju – in ženska beseda postane dokaz.
In kako je mogoče, da je ustavno sodišče ta zakon ocenilo kot ustaven?
Zakon je bil razglašen za ustavnega z nekaj glasovi proti in odločitev ni bila soglasna. In tisti, ki so odločili za, so dejali, da je bil namen razglasitve tega zakona poravnati zgodovinski dolg, ki so ga imeli španski moški do španskih žensk za vsa leta, ko ženske niso imele pravic. To pomeni, da je ta zakon maščevanje. Alfonso Guerra, minister v vladi, ki je zakon sprejela, je pred štirimi ali petimi leti priznal, da so, ko so predlagali zakon LIVG, verjeli, da ga bo ustavno sodišče zavrnilo. Ko je Alfonso Guerra vprašal predsednika sodišča, kako so lahko razglasili za ustaven zakon, ki je v nasprotju s 14. členom ustave, je odgovoril, da je bil to posledica pritiska vlade. To je bilo izrečeno javno in v medijih, in kar bi bilo v drugi državi škandal, je postalo anekdota.
Zakon tudi ni pripomogel k zmanjšanju tistega, kar opredeljujejo kot “nasilje zaradi spola”.
To je normalno. Ko želite stvari spremeniti, morate …
Več lahko preberete TUKAJ.
