Piše: Andraž Grad
Občina Moravče ima bogato zgodovino in ponuja prijeten oddih od mestnega vrveža tako za tiste, ki uživajo v tradicionalnih kmečkih jedeh, kot za tiste, ki radi pohajajo po naravi ali se podajajo na kolesarske izlete.
O dediščini, turistični ponudbi in o glavnih projektih, ki se izvajajo v občini, smo se pogovarjali z njenim županom Milanom Balažicem.
Demokracija: Nam lahko za začetek na splošno predstavite občino, njeno zgodovino in glavne značilnosti?
Balažic: Občina Moravče ima pravzaprav zelo dolgo zgodovino. Že pred stoletji je delovala kot neka celota. Zaradi njene pomembnosti so jo v preteklosti imenovali cesarjeva občina. Nekoč je bilo tu tudi cerkveno središče takratne dežele Kranjske. Moravška dolina je imela enajst gradov, kar pomeni, da je imela veliko gospode. Imela pa je tudi veliko svobodnih kmetov, tako imenovanih kosezov. Do dandanes se kraji, kot so Koseze, imenujejo po njih. V dolini je bilo skoraj štirideset mlinov na obeh potokih, na Drtijščici in Rači. Lahko rečem, da ima naša občina izjemno kulturno zgodovino. Tu so se rojevali veliki možje, kot so bili matematik Jurij Vega, pesnik Dane Zajc in pisatelj Fran Detela.
Demokracija: Kaj nam lahko poveste o demografskih značilnostih Moravč in o njihovem razvoju?
Balažic: Imamo visoko rodnost, eno najvišjih v državi, in hkrati tudi veliko priseljevanja iz Ljubljane in okolice, tako da občina zelo hitro raste. Prebivalcev je namreč že približno šest tisoč. Zato je treba vedno poskrbeti za nove ceste, kanalizacijo ter vodovodna in električna omrežja. Zaradi tega je bila odlična poteza to, da je občina Moravče po vmesnih dvajsetih letih znova postala samostojna občina, ki skrbi za svoj uravnoteženi razvoj in omogoča, da lahko sami odločamo o smereh razvoja.
Demokracija: Kako pa je v Moravčah z naravnimi znamenitostmi?
Balažic: Naša občina ima veliko naravnih znamenitosti, kot so Limbarska gora, lepo ohranjen grad Tuštanj, kanjon potoka Rače in tako dalje. V zadnjih letih je predvsem Gradiško jezero postalo zelo obiskana turistična točka. Lahko bi rekli, da gre za dolino, ki ima velik turističen potencial, ki se lahko še razvije v prihodnosti.
Demokracija: Kateri so ta čas največji projekti in investicije v občini Moravče?
Balažic: Glavna in daleč največja investicija je vsekakor nova šola in športna dvorana, ki se že približuje svojemu uspešnemu zaključku. Športno dvorano smo namreč ravno prekrili z novo streho, medtem ko je tudi novi del šole v končni izdelavi. Obnovili in energijsko zaščitili pa bomo tudi stari del šole, tako da bomo imeli pravzaprav povsem novo šolo za sedemsto učencev in športno dvorano, ki bo namenjena ne le športnim dejavnostim, temveč tudi kulturnim prireditvam. Šola s športno dvorano je torej ta čas glavna investicija. Smo pa tudi v sklepni fazi priprav na graditev doma starejših občanov, tako da pričakujemo v naslednjih dveh mesecih javni razpis za izvajalca gradbenih del, prvo lopato pa nameravamo »zasaditi« že pred poletjem. To bo pomemben prispevek k kvaliteti življenja za starejše občane.
Demokracija: Bi izpostavili še kakšen projekt, ki ga načrtujete v bližnji prihodnosti?
Balažic: Tu je še projekt, ki je še precej v povojih, saj ga je treba še umestiti v državni proračun. Gre za obvoznico mimo Moravč, kajti Moravče imajo staro trško jedro, ki bi ga radi obnovili, zaradi česar moramo tranzitni promet in predvsem težke tovornjake spraviti iz središča kraja. Gre tudi za vprašanje varnosti, saj je na tem območju polno šolarjev in se bojimo, da bi lahko prišlo do nesreče. Obvoznica bi bila sicer dolga samo dober kilometer in pol, nanjo pa čakamo že več kot pol stoletja in si zanjo ves čas prizadevamo. Zato upam, da bo končno prišlo do tega, da bo zgrajena. Promet narašča iz leta v leto, zato je pomembno, da poskrbimo za prometno varnost in normalno življenje prebivalcev samega kraja Moravče. To je tretji večji projekt. Potem so tu še običajna dela, kot je asfaltiranje novih cest, kanalizacija, vodovodi in podobno. Morda bi omenil še to, da imamo kar nekaj degradiranih območij, ki so ostala za delovanjem podjetja Termit, zato bi želeli del teh območij uporabiti za postavitev velike sončne elektrarne, ki bi bila pomembna za celotno državo, saj bi pomenila velik korak k energetski neodvisnosti Slovenije.
Demokracija: Omenili ste podjetje Termit, s katerim je bila občina v sporu. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Balažic: Na kratko povedano, za nami je težko obdobje, v katerem smo imeli odprt spor. Kot občina želimo spoštovati visoke ekološke standarde, ki smo jih zapisali v zakone in so zapisani tudi v evropskih uredbah. Ljudem hočemo zagotoviti naravno zdravo življenjsko okolje. Z zadnjimi lokalnimi volitvami lani se je zgodila sprememba, tako da ta čas med občino in podjetjem Termit potekajo pogovori, o katerih je obveščeno tudi ministrstvo o okolje. Kaj več o tem bom lahko povedal, ko bodo pogovori končani, sedaj pa se ne bi spuščal v vsebino. Lahko rečem le, da se pogovori odvijajo v pravo smer in da lahko v nekem razumnem roku pričakujemo rezultate, ki jih bomo takrat predstavili tudi slovenski javnosti. Gre vsekakor za zadevo nacionalnega pomena, ki bo na neki način pokazala, koliko je naša država zares zavezana zeleni prihodnosti.
Demokracija: Vašo občino bogatijo tako kulturne kot tudi naravne znamenitosti. Kaj nam lahko poveste o turizmu in turistični ponudbi v Moravčah?
Balažic: Razvijati želimo tako imenovani butični turizem, ne množičnega. Tisto, kar poleg kulturnozgodovinskih spomenikov, starih cerkva, kapel, rojstnih krajev znamenitih mož in čudovitih lepot narave ponujamo, je »moravški način življenja« z odlično kulinariko. Imamo tradicionalne gostilne, ki ponujajo zdravo kmečko hrano. Že sedaj imajo tovrstna gostišča veliko obiskovalcev, ponudbo pa bomo še razširili. Po zgledu drugih krajev prav tako razmišljamo o fontani naše tradicionalne pijače, ki ji pri nas pravimo tolkovec. To je pijača iz jabolk, ki jo mladi poznajo pod imenom cider. Naši predniki so nekoč, ko ni bile ne vina ne piva, pili predvsem ta deloma fermentirani in s tem alkoholni jabolčnik. To dejavnost, ki je v zadnjih desetletjih zamrla, bi radi obudili. Gre za tradicionalno pijačo, ki bi jo ponudili poleg dobrih krvavic, pečenic, moravškega šobla, godle in tovrstnih jedi. Te vrste turizem želimo naprej razvijati. Pričakujemo, da bomo v prihodnih letih, seveda skupaj z zasebnim kapitalom, odprli butični hotel, ki bi razširil našo ponudbo ustreznih prenočišč, saj imamo ta čas samo planinski dom.
Demokracija: Kako pa je s športno naravnanim turizmom?
Balažic: Glede športnega turizma lahko rečem, da je moravška dolina prepredena s potmi, ki so kot nalašč za kolesarjenje. Načrtujemo tudi kolesarsko pot od vzhoda do zahoda, ki bo zunaj glavnih cest in zato popolnoma varna. Seveda imamo tudi pohodne poti, kot je znamenita pot svetega Martina, ki gre od Sombotela na Madžarskem vse do Toursa v Franciji in poteka tudi čez našo občino, zato smo jo tudi primerno označili. Imamo tudi pot Jurija Vege, ki gre iz Moravč do njegove rojstne vasi Zagorica, po kateri je ves čas hodil v Moravče v šolo. Skratka, to je tip turizma, ki si ga želimo.
Demokracija: Bi za konec želeli še kaj sporočiti našim bralcem?
Balažic: Vse Slovenke in Slovence bi rad povabil, da nas obiščejo. Zagotavljam jim, da bodo prijazno sprejeti. Znani smo po toplih dobrodošlicah in po naklonjenosti gostom. Poskrbeli bomo, da se bodo med nami čudovito počutili. Vabim jih tudi na naše velike prireditve. Zadnjo nedeljo v marcu je organiziran znameniti pohod po nagelj na Limbarsko goro. Potem je za prvi maj velika veselica v Cegunci z odličnim programom. Pravzaprav imamo različne tradicionalne prireditve skozi vse leto, med drugim še moravško noč in kmečki praznik, ki obujajo našo tradicijo in kulturo, na katero smo zelo ponosni.
