Piše: G. B.
Obisk slovenskega premierja Roberta Goloba je zagotovo politična novica tedna, morda tudi meseca, v Bosni in Hercegovini, nekdanji »bratski republiki«, ki je v času »Titolandije« predstavljala industrijsko hrbtenico tedanje skupne države, potem pa jo je v devetdesetih letih ohromila vojna. Daytonski sporazum je sicer vojno končal, a razpoke so ostale in nihče ne ve, kakšna prihodnost čaka državo, ki je podobno kot Izrael razdeljena na dve ozemeljski entiteti.
Sedanja politična situacija v BiH, ki si sicer želi vstopiti v EU, saj je pristala na robu schengenske meje, je precej konfuzna. Svet ministrov BiH sicer vodi Borjana Krišto, ki je bila sicer uradna gostiteljica slovenskega premierja, a v predsedstvu BiH sedi tudi vsiljeni hrvaški predstavnik Željko Komšić, kar sicer Goloba ni motilo, je te dni poročal portal Bild.ba. Očitno je namreč, da je tudi uradni Zagreb premalo lobiral v smer, da bi Golob prezrl nekatere sporne politične predstavnike – ali pa je lobiral, vendar naše vlade to ne zanima.
Kot navaja omenjeni portal, je bil Golobov obisk njegov prvi uradni obisk, odkar je na čelu slovenske vlade, v BiH pa je ponavljal mantro o evropski poti, 14 prioritetah in podobno. Postavlja pa se vprašanje, zakaj se je ob koncu istega obiska tako rekoč potepal po BiH in se srečal tudi z razvpitim Bakirjem Izetbegovićem, ki sicer trenutno nima nobene druge politične funkcije, razen te, da vodi svojo stranko. Pred petimi meseci je namreč doživel precej hud poraz na volitvah, zato sedaj ne deluje v nobenem od organov Federacije BiH ali skupnih organih v državi. Portal bild.ba se tako sprašuje, v čem je smisel takšnega srečanja. Je to posledica lobiranja bošnjaških lobistov pri slovenski zunanji ministrici Tanji Fajon?
Torej, Golob je na srečanju z Izetbegovićem izrazil polno podporo Slovenije evropski poti Bosne in Hercegovine, Izetbegović pa izpostavlja odločno podporo Stranke demokratične akcije vsem aktivnostim, ki prispevajo k približevanju Bosne in Hercegovine EU, še zlasti pa izpolnjevanju ključnih prioritet iz Mnenja Evropske komisije, je Izetbegović sporočil na družbenih omrežjih. Naj mimogrede omenimo, da so nedavno Izetbegovićevi ženi odvzeli akademski naziv, pri nas pa smo se zadovoljili z nekakšnimi tretjerazrednimi potrdili, ki jih je iz BiH dobil sedaj že nekdanji prvi mož vrhovnega sodišča Branko Masleša? Da seveda ne omenjamo, kako ustavne spremembe napovedujejo neposredno pristojnost predsednika republike (v tem primeru nekdanje odvetnice Nataše Pirc Musar) pri imenovanju sodnikov…
Če bi šlo torej za nek normalen obisk, bi se Golob v BiH verjetno moral sestati tudi s predstavniki ostalih opozicijskih strank. Vendar se je srečal samo z Izetbegovićem. Kar je pustilo precej slab vtis, veliko začudenja in mnoga vprašanja. Morda pa Golob ve nekaj, kar mi v tem trenutku ne vemo? Tako se sprašujejo v članku portala bild.ba.
Ob tem seveda velja spomniti, da slovenska vlada Golobovega srečanja z Bakirjem Izetbegovićem ni omenila v programu, posledično o tem ni poročala niti STA. So pa seveda samo nekateri slovenski mediji omenili (nepotrebno) finančno darilo za BiH v vrednosti milijon evrov. Toliko bomo slovenski davkoplačevalci plačali za Golobovo »evropsko« darilo v duhu bratstva in enotnosti. S kakšnim namenom?
V zvezi s tem velja spomniti, da se je na današnji ustanovni seji sešel vladni strateški svet za makroekonomska vprašanja, seje se udeležil tudi premier Golob. Pravzaprav sam dogodek javnosti ni prinesel nobene otipljive vsebine (kar je morda tudi poskus dvigniti čim več megle, da bi balkanski posli čim prej utonili v pozabo), medtem ko je že znano, da nas bodo davčne reforme sedanje vlade krepko udarile po žepu, saj bo treba izdatek za kritje stroškov prikrivanja poslov v BiH pokriti čim prej.
In tudi zato je razlogov za udeležbo na protestnem shodu 31. marca čedalje več.
