Piše: Andrej Grošelj st.
Ljubljanski župan Zoran Janković ve, da imajo za gradnjo kanalizacijskega kanala C0 vsa pravnomočna gradbena dovoljenja, ter da se projekta ne da več ustaviti. (Inat je zao zanat.) Ne ve, da nima naravovarstvenega dovoljenja za svojo »raboto«. (»Sve se može i kad se ne može.«) Pravna država ga pri tem zaradi namerne neučinkovitosti podpira.
Sveži primer: Gradbeni inšpektor med vrsticami: Kanal CO bomo inšpicirali (naloga ministrstva), ko se bo nam zahotelo. Gradbeni inšpektor Doran Golubić ve, da bodo dvorišče bivše tovarne Rog preuredili v javni Park izbrisanih, v njem pa bo stal tudi spomenik v obliki črke Ć. Ljubljanski župan Zoran ve, da je spomenik v obliki črke Ć dobra rešitev.
Ob tem ne ve za trajno izbrisane – umorjene in izgnane Slovence po končani drugi svetovni vojni. Avtor in izvajalci teh izbrisov je bila »osvobojena« komunistična država Jugoslavija.
Ve, da ne bo dovolil pokopati na Žalah izkopanih trajno izbrisanih iz jame Kočevskega roga. Ne ve, da je njegov ideološki refleks (»tekovina revolucije«) nad človečanskim. (V pradavnini se je začela »civilizacija« s spoštljivim slovesom mrtvih s pokopom, sežigom …)
Ve, da v slovenski prestolnici ni parka in spomenika Osamosvojitve Slovenije. »Baš ga boli slovenstvo, Car je v Ljubljani (Poudarek je na u.)«
Komentiral je odločitev sodišča, ki je za zemljišča ob Plečnikovem stadionu pritrdilo lastninsko pravico stanovalcem Fondovih blokov. »Prepričani smo (vedeli smo), da smo lastniki,« je dejal župan. Princip »Kadija tuži i kadija sudi« izjemoma ni deloval. K ne?
Mladi protestniki iz vrst gibanja Mladi za podnebno pravičnost so na bežigrajskem stadionu v lasti g. Joca Pečečnika protestno zasedli stadion in sadili drevesa. Posegli so v osebno lastnino. Vzor jim je Zoran, ki ob gradnji kanala CO brez vseh ustreznih dovoljen nasilno posega v lastnino nekaterih lastnikov.
