Piše: Člani sveta JZ Muzej novejše zgodovine Slovenije
Člani sveta javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije smo novico o odločitvi Vlade Republike Slovenije, da s sprejetim sklepom ukine JZ Muzej novejše zgodovine Slovenije in JZ Muzej slovenske osamosvojitve in obe ustanovi spoji v novo muzejsko ustanovo, izvedeli iz medijev. Ministrstvo za kulturo sveta JZ MNZS ni nikoli obvestilo o nameri spojitve dveh muzejev, še manj povabilo k dialogu in sodelovanju za predhodno načrtovanje organizacijskih, poslovnih in strokovnih vprašanj, povezanih z namero po novem muzeju, novem javnem zavodu.
Ukinitev dveh muzejev in ustanovitev novega je pomembno organizacijsko in strokovno dejanje na področju varovanja kulturne dediščine, oblikovanja slovenske identitete in identitete Slovenije ter njenih prebivalcev. Pri ravnanju Ministrstva za kulturo ne vidimo predhodnega procesa, s katerim bi ministrstvo z različnimi deležniki (svetom in strokovnim svetom JZ, strokovnimi delavci in finančno službo) predhodno vodilo dialog in iskalo najboljše strateške, organizacijske in poslovne rešitve za kakovostno in uspešno delo. Ministrstvo za kulturo v dialog ni vključilo strokovne javnosti, še manj strokovnih delavcev, odličnih poznavalcev zgodovine 20. stoletja, ki jim je poslanstvo vrednotiti in predstavljati kulturno dediščino in zlasti za Slovenijo prelomnih zgodovinskih dogodkov.
Člani sveta JZ MNZS razberemo iz sklepa o ustanovitvi in slišimo iz javnih medijev, da so sredstva za delovanje novega muzeja sestavljena iz nepremičnin in finančnih virov MNZS in Muzeja slovenske osamosvojitve. Iz medijev slišimo, da Muzej slovenske osamosvojitve nima ustreznih razstavnih in depojskih prostorov, za kar ustanovitelj vidi rešitev v spojitvi z MNZS. Poudarjamo, da MNZS že 75 let posluje s presežkom prihodkov nad odhodki, nima neporavnanih obveznosti do države, dobaviteljev in zaposlenih, ter nikoli ni imel likvidnostnih težav. Izpostavljamo pa, da glede na obstoječo infrastrukturo in sredstva tudi novi muzej ne bo mogel uresničiti pričakovanj Ministrstva za kulturo in zlasti javnosti. Z novo organiziranostjo pa bo to vprašanje še bolj pereče. Reorganizacija je sprejeta v obdobju potrjevanja letnih programov in proračunov ter poslovnih in finančnih poročil za preteklo leto. Zaradi negotovosti bo delo muzeja tako na poslovni kot strokovni ravni zagotovo oteženo.
Pri spojitvi dveh muzejev je Ministrstvo za kulturo ravnalo politično. Pri poseganju v avtonomnost delovanja ustanov in zlasti pri reorganizaciji in nastanku nove ustanove ustanovitelj praviloma že predhodno vodi postopek za reševanje pravnih, poslovnih, vsebinskih, strokovnih, organizacijskih in prostorskih vprašanj. V danem primeru ni bilo tudi ne predhodnega usklajevanja sistemizacije delovnih mest, kar je povzročilo negotovost in stisko pri zaposlenih. Nerazumno je ravnanje ministrstva, ki je iz predhodnega procesa v celoti izključilo zaposlene in člane sveta. Domnevna racionalizacija bo prinesla birokratske in kadrovske težave, kar bo otežilo delo obeh muzejev.
Ob takšnem hitrem in izključujočem ukrepanju menimo, da so bile članom sveta MNZS in zlasti zaposlenim kršene pravice do obveščenosti in komunikacije ter pravica do dostojanstva.
Spojitev MNZS in Muzeja slovenske osamosvojitve ni rezultat predhodne strokovne analize in razprave. Prepričani smo, da bi, če bi Ministrstvo za kulturo vodilo dialog, vsi tvorno in kooperativno sodelovali, saj sledimo sodobnim smernicam razvoja muzejev in muzejske stroke.
Člani sveta MNZS smo presenečeni nad postopkom in ravnanjem Ministrstva za kulturo, saj s tem neusklajeno in brez dialoga spreminja programske prioritete in podobo institucije, identiteto in blagovno znamko MNZS, ki je javno prepoznana in ima veliko tržno vrednost. S spojitvijo, ki ne temelji na strokovnih odločitvah, se ustvarja praksa poseganja v strokovno samostojnost in avtonomnost muzejskih ustanov. Obstoječa praksa pa vzbuja skrb, da bo vsakokratna zamenjava politične oblasti lahko izvajala podobne ali iste postopke.
Ministrstvo za kulturo ustvarja pogoje za dobro strokovno in poslovno delovanje javnih zavodov s področja varovanja kulturne dediščine, zato upravičeno pričakujemo, da zaradi številnih nedorečenosti in nejasnosti umakne sklep o ustanovitvi novega muzeja in v nadaljevanju v dialogu z deležniki najde ustrezne rešitve.
Člani sveta JZ Muzej novejše zgodovine Slovenije:
- Karla Oder, predsednica,
- Tomaž Ivešić, namestnik predsednice,
Bojan Bogatec Končan,
mag. Jurij Pavel Emeršič,
Irena Ribič, kustosinja.
