Piše: Frančiška Buttolo
Danes (12. 12. 2022) sem prejela še eno – bolj ali manj grozilno – komunistično politično voščilo za Božič. Že spet iz Mirna (na Primorskem). Tokrat na hrbtni strani voščilnice ni stalinističnega “kratkega kursa” proti slovenski katoliški Cerkvi, temveč zgoščeno “zgodovinsko, močno kučanovsko, še bolj pa psihopatsko “pričevanje” anonimnega “narodnega heroja” slovenske osamosvojitve, očitno tudi alkoholika v zadnjem stadiju.
Pa vendar, tokrat, na drugi voščilnici, vsebina ni največji problem, ker je neumna, ni vredna počenega groša. Problem je odlična partijska oziroma novodobna partizanska tiskarska tehnika. Tisti, ki tiskajo te voščilnice, so profesionalci in niso pijani. In gotovo jih za to delo nekdo plačuje. Se s tem ukvarja kaka nevladna organizacija? Takšna, ki jo plačujemo davkoplačevalci? Ali pa takšna, ki jo plačuje kaka Soroseva protislovenska, napol teroristična nevladna organizacija – brez meja?
Kdo vendar tiska – kot vse kaže – cele serije neumnih božičnih voščilnic, očitno zato, da bi rešil čudaško vlado dr. Goloba, že tik pred izdihom? Če se ne bo hitro umaknila, a verjamem, da se bo, bodo številne žrtve. Brez dvoma pa bo prezgodaj umrl marsikateri starejši slovenski bolnik, ki se ne znajde v labirintih norišnice sedanjega ministrstva za zdravje.
Pa tudi energetska kriza, čeprav je dr. Golob menda že kar nobelovski “energetik” (kot smo slišali v Tarči), smrtno grozi slovenskemu gospodarstvu – nekako po tistem genialnem slovenskem pregovoru, da je kovačeva kobila vedno bosa. Vlečne kobile pa ne morejo biti bose, kot “mucike” in “pesi” gospodične Kovač, kandidatke za kako Obnovo nagrado slovenskim bojevitim ogroženenim ženskam levega (s)pola. Da, vsepovsod utripljejo rdeče zvezde Svobode, Golobove, prve prave komunistične svobode, po grozljivi – totalitarni – Titovi.
Rdeče zvezde utripajo celo na titovkah novodobnih partizanov, ki so naslikani na zadnjih straneh Jankovićevih ljubljanskih mestnih avtobusov (sama sem to strahoto videla danes, 12. 12., malo pred 15. uro na “šestici”, ki je peljala mimo WTC proti Črnučam). Rdeče zvezde – v ritmu hudo nevarne, vse bolj totalitarne slovenske množične politične histerije – utripajo v milijonu praznih src jugonostalgikov, ki sanjajo o neki novi Titovi Sloveniji – in celo Jugoslaviji.
Vse skupaj bi bilo smešno, če se ta milijon slovenskih histeričnih jugonostalgikov ne bi pripravljal na veliki OBRAČUN z glavnimi političnimi protagonisti slovenske osamosvojitve. Najprej jih skušajo, na primer g. Janšo in vidne starejše člane SDS, odtrgati od prijateljskih vezi z večjim delom slovenske Cerkve oziroma NSi, nato jih želijo odtrgati od njihovih podpornikov, zlasti od volivcev SDS, nato pa jih – skladno z znano Kučanovo protiosamosvojitveno “doktrino”, diskvalificirati in likvidirati. Kaj pa drugega!?
Vse to prepričljivo dokumentira tudi – že druga, prav krvava – voščilnica za Božič, ki sem jo danes prejela iz Mirna. ( O prvi sem že objavila članek “Prijazno božično in novoletno voščilo nekoliko preveč sprtim Slovencem”, 10.12. 2022 na portalu Demokracija). Le čemu še eno voščilo za Božič, tokrat ne proti slovenski katoliški Cerkvi, temveč proti gospodu Janezu Janši? Nam res grozijo nove komunistične eksekucije ali likvidacije? Če je tako, potem se morajo vsi, ki še trezno razmišljajo, ki še niso žrtve množične politične histerije jugonostalgikov v vrstah Svobode, vsi – na levici, v sredini in na desnici – oglasiti, tako kot so se že številni znani Slovenci, umetniki, medijski, zdravstveni in gospodarski delavci, pa tudi vidni politiki, na primer gospe Marta Kos in Tatjana Bobnar. NSi pa naj še enkrat premisli, ali je resnično vse vredno zlata, kar stranki svetuje gospa Milka Novak.
Frančiška Franca Buttolo, Ljubljana
