Piše: Lea Kalc Furlanič
V teh dneh pred referendumi je v osrednjih medijih in pri levičarskih aktivistih opaziti precej sprenevedanja glede tega, kaj prinaša vladna novela zakona o RTV Slovenija. Predvsem na strani »za«, ki se pod krinko depolitizacije tega medija trudi na vso moč, celo z manipulacijami in lažmi, javnost preslepiti, češ da varujejo javni interes RTVS. V resnici pa ni tako. Njihov cilj je politično si povsem podrediti RTVS.
Referendum o novem zakonu o RTV Slovenija, ki ga je poleti po hitrem postopku in brez javne razprave sprejela Golobova vlada, je pred vrati. Glasovali bomo v nedeljo, 27. novembra. Pobudo za referendum je vložila poslanska skupina SDS, saj novi zakon o RTVS ne samo da ne ustreza spremembam, ki jih ta javni zavod potrebuje, ampak celo vsebuje take, ki v nadzorni organ dejansko vnašajo politični vpliv. Glasovanje ZA zakon torej ne pomeni depolitizacije RTVS, kar trdijo levičarski aktivisti, ampak ravno nasprotno. Zato razumna sfera slovenske družbene stvarnosti opozarja na glasovanje PROTI novemu zakonu.
Zmerjajo in žalijo sodelavce
Referendumska kampanja seveda poteka na dveh ravneh; javno kampanjo v skladu z zakonom pelje RTVS, ki je pripravila že vrsto kakovostnih soočenj, neuradno kampanjo pa vodijo levičarki politični aktivisti, v večini pod okriljem Inštituta 8. marec oziroma njegove voditeljice Nike Kovač. Slednji so zelo aktivni, po vsej Sloveniji imajo stojnice, celo po domovih zbirajo podpise podpore, agitirajo po socialnih omrežjih, pripravljajo srečanja v različnih klubih (tudi nekdanjih prostorih Fotopuba v Novem mestu), celo v Šentjakobskem gledališču itd. Tja za govornike vabijo le tiste novinarje RTVS, ki nikakor niso nepristranski, kar bi se za ta poklic spodobilo, ampak goreče agitirajo za uveljavitev vladnega zakona o RTVS. Morda to niti ne bi bilo hudo narobe, če ne bi prav isti novinarji znotraj lastne hiše – RTVS grdo »napadali« sodelavce, ki imajo do spremembe zakona drugačno stališče, vendar vseeno korektno opravljajo svoje delo. Kolegico Vido Petrovčič denimo, voditeljico četrtkovih referendumskih soočenj. Petrovičeva je posebno po socialnih omrežjih deležna zmerljivk in poniževanja svojega dolgoletnega statusa.
Kdor ni »naš«, mora z RTV
Standardno obračunavajo seveda že ves čas z dr. Jožetom Možino (ustvarjalcem oddaje Pričevalci), Igorjem Pirkovičem (vodjo oddaje Arena in urednikom portala MMC), nadvse jim gre v nos odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik, nazadnje pa številne žaljive besede letijo še na novega voditelja Odmevov Luko Svetino, ker je prej delal na Nova24TV in pri Domovini. Ta dva (desnosredinska) medija namreč zaradi svoje goreče levičarske agende srdito povezujejo z nestrokovnostjo, navijaštvom, novinarsko nesposobnostjo. To pa nikakor ne drži. Kakorkoli, veliko negativizma gojijo do vseh omenjenih in še do koga. Povsem so raztrgali tudi novo oddajo Panorama, ki v TV program prinaša svež veter, je prijetna in zelo gledljiva.
Njihova tarča podcenjevanja in žaljivk sta tudi direktor TVS mag. Uroš Urbanija, sicer odličen dolgoletni novinar in urednik, vendar politično ne po njihovem okusu, in generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough. Slednji na RTVS ni novinec, prej je bil več let v nadzornem svetu. Odkar vodi RTVS, ta nima več milijonske izgube. Nadvse alergični so tudi na večino zdajšnjih programskih svetnikov in njihovega predsednika dr. Petra Gregorčiča, izredno sposobnega človeka, ki seje programskega sveta vodi transparentno in si ne dovoli manipulacij. Nastopaštvo treh predstavnikov zaposlenih v programskem svetu, Aleksandra Hribarja, Gregorja Drnovška in Roberta Pajka, je tako neokusno, da je sejam, na katerih naj bi strokovno obravnavali programske zadeve, domala težko slediti.
Kdor je upravičeno kritičen, je desničar
In da je mera polna, so se spravili še na novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev in bralcev Marico Uršič Zupan, ker je pač v eni od številnih pripomb, ki jih prejme, na osnovi več stališč in pravil presodila, da eden od njih ni ravnal v skladu s standardi. Na nedavnem omizju o RTVS, ki ga je zunaj delovnega časa vodil Igor Bergant, so jo izžvižgali in zasmehovali. Ko pa je pred časom ošvrknila Možinovo oddajo, so molčali kot grob. V resnici novi sodelavci le korektno in strokovno opravljajo svoje delo in naloge, za katere so odgovorni. Skrbijo za uravnoteženost in pluralnost RTVS, ki jo levičarski aktivisti tako radi in na glas zagovarjajo.
Ker se ne morejo drugače upirati novim nadrejenim in sodelavcem, imenovanim pod prejšnjo vlado in zato vnaprej ožigosanim, nenehno neutemeljeno sprožajo upore in se pritožujejo, celo lažejo o konkretnih zadevah, češ da so deležni pritiskov, šikaniranja, mobinga, da je stanje na RTV nevzdržno in podobne parole, samo da bi dosegli svoj cilj: zamenjavo vodstva in omenjenih odgovornih. In da bi spet vehementno vladali na RTVS pod krinko novinarske avtonomnosti. Predsednica novinarskega sindikata Helena Milinković je nedavno svoje kolege, ki ji niso po volji, označila za pse.
Stavka izsiljevanj
Spomladi so v bitko vpregli enega od sindikatov RTVS, novinarskega. S stavkovnimi zahtevami, ki so mestoma nezakonite (zahteva po odstopu vodstva in po zamenjavi odgovorne urednice Rebernikove ter predsednika programskega sveta Gregorčiča), vztrajajo in vztrajajo in nikakor ne dovolijo, da bi z vodstvom vendarle dosegli sporazum. Četudi jim je generalni direktor Grah Whatmough ponudil sprejetje njihovih zahtev, vendar le tistih, ki imajo zakonsko osnovo. Zavračajo vse, domala izvajajo belo stavko oziroma zaostrujejo razmere v hiši in v javnosti, da bi nasprotno pogajalsko stran prikazali v najslabši luči. Ob tem še zavajajo javnost, češ da stavkajo zaposleni na RTVS, v resnici pa šteje stavkajoča skupina le okoli 180 somišljenikov, vseh zaposlenih pa je več kot 2200, poleg tega druga dva sindikata ne stavkata. Predvsem pa si njihovi neobremenjeni kolegi želijo, da bi stavko končali in delali naprej v kolikor toliko vzdržnih razmerah.
Nov (neustavni) zakon ad hoc
Zadnji nemilostni udarec pluralni RTVS je za piko na i zadala še država, saj je državni zbor poleti po nujnem postopku sprejel nov zakon RTVS s predznakom depolitizacije zavoda. V ta namen zakon omogoča popolnoma novo zasnovo vodstvenega organa, saj združuje programski in nadzorni svet v en nadzorni organ, pri čemer je pomembno, da se v neki meri zmanjša število predstavnikov, vendar ne drži, naj bi v tem organu bilo manj članov, ki bi jih imenovala politika, kajti nekateri z mandatom različnih interesnih in civilnih skupin (kot denimo Olimpijski komite Slovenije) so zagotovo pod vplivom politike. Na to so številni poznavalci opozarjali tako na javnih razpravah kot v medijih. Požar je celo navedel potencialne predstavnike teh združenj, ki so pod vplivom politike. Tako utegne politika na RTVS vstopati skozi stranska vrata. »Novi zakon ne rešuje pravih problemov RTVS. Ti so povezani z neurejenim financiranjem in z vprašanjem, kaj, koliko in kakšen program naj RTVS kot javni medij dela,« opozarja generalni direktor. Ugledni pravnik Matej Avbelj pa izpostavlja spornost novega zakona o RTVS. Trdi, da tudi če bo sprejet na referendumu, ne more prestati ustavne presoje, saj je protiustaven na več mestih, tako v procesnem kot v vsebinskem smislu.
Za konec pa še pomenljiva misel predsednika državnega sveta Alojza Kovšce o RTVS: »Dokler bomo v Sloveniji trdili, da je RTV Slovenija nepristranska in da ni ideološko determinirana, bomo imeli spopade za to, kdo bo to medijsko hišo obvladoval. Takih bojev ne bo več, ko bo imel vsak enako možnost nagovoriti javnost.«
