Piše: C. R.
Evropska poslanka Romana Tomc je na podpredsednico Evropske Komisije, zadolženo za vrednote in preglednost, Vero Jourovo, in predsednico Skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic odbora LIBE, Sophie in ’t Veld, naslovila pismo, v katerem opozarja na nedopustno dogajanje na RTV Slovenija.Aktualna slovenska vlada, kot je zapisala poslanka, izvaja sistematične poskuse, da bi RTV Slovenija spravila pod svoj nadzor. Z novim zakonom o RTV želijo korenito spremeniti strukturo Programskega sveta in vladajoči stranki in njenim privržencem omogočiti prosto urednikovanje javnemu zavodu in njegovemu programu.Od takrat so se številni nekdanji politiki z obeh strani političnega pola, akademiki in ugledni pravniki izrekli proti predlaganim spremembam. Poleg tega je 52.669 ljudi podpisalo peticijo v podporo referendumu o zakonu, ki ga je predlagala vlada. Podpora je bila več kot zadostna za razpis referenduma, ki bo potekal 27. novembra. To je povsem razjezilo vlado, ki ji je volilna javnost prekrižala načrte, da bi obglavila sedanje vodstvo RTV Slovenija.
Vlada skuša izsiljevati sedanje vodstvo RTVJasno je, da skuša vlada RTV izstradati javnih finance, da bi jo s tem prisilila v pokornost. Podobno kot mnoge institucije v trenutni finančni klimi – ki je kombinacija energetske krize in divje inflacije – je tudi RTV Slovenija v finančni stiski. Vlada je javno izjavila, da bo RTV finančno pomagala le, če in ko bo sprejet njen novi zakon. Mnogi to vidijo kot obliko izsiljevanja izvršilne veje oblasti, ki je po ustavi dolžna zagotoviti ustrezno financiranje RTV Slovenija (kot piše v sodbi ustavnega sodišča iz leta 2001).Generalni direktor RTV Slovenija je ob podpori nadzornega sveta in programskega sveta RTV 19. septembra 2022 predsedniku vlade poslal pismo. V pismu opozarja, da RTV že od leta 2017 ustvarja finančno izgubo, a je sedanjemu vodstvu uspelo ta trend obrniti in s splošnim zniževanjem stroškov in načrtovanim upokojevanjem v prvi polovici leta 2022 ustvariti 2,5 milijona evrov dobička. S tem bo RTV prihranila skupno 5 milijonov letno. Vendar je generalni direktor tudi opozoril, da je pot do okrevanja otežila sedanja energetska kriza, pri čemer je navedel skokovito rast stroškov električne energije, ki so narasli s 3 milijonov leta 2021 na 11 milijonov leta 2022. To ni samo otežilo prizadevanja za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti RTV, ogroža tudi delovna mesta vsaj 300 zaposlenih na RTV, ki jih javni zavod ob nadaljevanju trenutnega stanja ne bo mogel obdržati. Generalni direktor je zato pozval predsednika vlade, naj posreduje in zviša RTV-prispevek ali pa pomaga z enkratno finančno injekcijo, kot je to storila pri drugih javnih zavodih.Predsednik vlade je v odgovoru na ta poziv dejal, da bo vsa vprašanja glede financiranja RTV Slovenija mogoče reševati šele po uveljavitvi novega zakona o RTV Slovenija. Generalni direktor je tako predsedniku vlade kot tudi ministrstvu za infrastrukturo in ministrstvu za kulturo pisal pismo, v katerem ga je spomnil, da je vlada po ustavi dolžna skrbeti za finance RTV. Odgovora ni dobil. Po tej kalvariji je upravičeno ugotovil, da se zdi, da vlada meni, da je finančna slabitev RTV Slovenija upravičena cena, če bo na koncu privedla do politično zvestega vodstva vladi. Vse to, medtem ko so druge javne ustanove prejele velikodušna enkratna plačila in subvencije za reševanje energetske krize.Zdi se, da vlada s svojimi izvršilnimi pooblastili želi prisiliti sedanje vodstvo RTV v odstop še pred referendumom o Zakonu o RTV Slovenija. Trenutno veljavni zakon o RTV Slovenija je kar dvakrat prestal referendumsko preizkušnjo, prvič ob uveljavitvi leta 2005 in še enkrat leta 2011, ko ga je vlada poskušala nadomestiti z zakonom, ki je zelo podoben sedanjemu. Grožnje, da se bo financiranje RTV uredilo šele po uveljavitvi zakona, so pritisk na vodstvo in zaposlene, ki so prisiljeni podpreti novi zakon, če ne tvegajo izgubo službe, ter na volivce, ki verjamejo, da bo šla RTV Slovenija v stečaj, če novi zakon na referendumu ne bo podprt.Evropska poslanka Romana Tomc je zato v pismu pozvala naslovnici, da z vsemi razpoložljivimi močmi odvrnejo slovensko vlado od poskusov izstradanja RTV Slovenija, če novi zakon, ki bi utrdil politični nadzor nad javno radiotelevizijo, ne bo podprt na referendumu.
Kako lahko Jourova podpira tak zakon?
Romana Tomc je sicer v Bruslju sodelovala na konferenci o novem Evropskem aktu o svobodi medijev, ki jo je organiziral Euractiv s podporo evropskega poslanca Radeva Kaneva.Države članice že dolgo obravnavajo medijska vprašanja kot nacionalno pristojnost. Vse slabši medijski standardi ter izzivi dezinformacij in lažnih novic so tako veliki, da je za zaščito evropskih demokratičnih vrednot postalo potrebno ukrepanje po vsej EU. Evropska komisija je septembra objavila predlog za Evropski akt o svobodi medijev, ki je naletel na mešan prvi odziv civilne družbe in medijskih organizacij.Romana Tomc je na konferenci predstavila primer sprejemanja novega zakona o javni radio televiziji Slovenija. Še posebej je poudarila namero Komisije, da z novim aktom prepreči politično vmešavanje v uredniško politiko in proti nadzoru. Povedala je: »Sprašujem se, kako bo Komisija z novo zakonodajo na področju medijev preprečila sprejemanje medijskega zakona po urgentnem postopku, ki je predviden za vojne razmere oziroma za čas, ko je ogrožena varnost države. Kako bo preprečila sprejemanje novih zakonov brez javne razprave, radikalno spreminjanje programskega sveta.«Poslanka je govorila tudi o vladnem izsiljevanju vodstva RTV. Vse državne institucije so namreč dobile pomoč za lažje soočanje z energetsko krizo. Samo javna televizija tega še ni prejela, ministrstvo namreč pomoč pogojuje s sprejemom novega zakona. Opozorila je: »Čudim se, kako lahko komisarka Jourova kot vodilna zagovornica pravne države in svobode medijev podpira vladni zakon. Sama kot razlog vidim samo dve možnosti, ali zakona ne razume ali pa, kar je še slabše, ga razume in celo podpira, saj sodi v isto politično družino, kot vladajoča koalicija v Sloveniji.«Ker naj bi nov Akt bolje ščitil tudi novinarje, je Romana Tomc opozorila na nadlegovanje in grožnje novinarjem, ki kritično pišejo o delu slovenske vlade. Povedala je, da na javni televiziji stavka 38 od 2200 zaposlenih in da ta manjšina ustrahuje ostale zaposlene in jih žali. »Veliko od teh novinarjev, ki so se še pred volitvami proglasili za neodvisne, je po nastopu nove vlade dobilo najboljša delovna mesta v kabinetih ministrov, predsednika vlade in ključno vlogo v strankah. Ostali, ki niso na isti valovni dolžini z vlado, so bili odpuščeni in jih preganjajo. Sprašujem se, ali bo nov Akt preprečil take zlorabe?«Poslanka se je dotaknila tudi dela agencije AKOS, ki bi morala udejaniti opozorila Evropske komisije o koncentraciji in neznanem lastništvu medijev v Sloveniji, namesto tega pa z nedavnim vmešavanjem v medijsko svobodo zasebne televizije močno krši in zlorablja svoje pristojnosti. »Evropska komisija ve, da je v Sloveniji lastništvo medijev nepregledno. Na to opozarja v vsakoletnem poročilu. A zgodi se nič. Imam velike dvome v to, kaj bo prinesel novi Akt, ki ga je predlagala Komisija. Bojim se, da je pripravljen za zrele demokracije, ki od časa do časa rabijo nekoliko samorefleksije in ne za države kot je Slovenija, ki se s strukturnimi problemi institucij in medijev sooča že od svoje osamosvojitve.«
