Piše: C. R.
Evropska poslanka Romana Tomc je v Bruslju sodelovala na konferenci o novem Evropskem aktu o svobodi medijev, ki jo je organiziral Euractiv s podporo evropskega poslanca Radeva Kaneva.
Države članice že dolgo obravnavajo medijska vprašanja kot nacionalno pristojnost. Vse slabši medijski standardi ter izzivi dezinformacij in lažnih novic so tako veliki, da je za zaščito evropskih demokratičnih vrednot postalo potrebno ukrepanje po vsej EU. Evropska komisija je septembra objavila predlog za Evropski akt o svobodi medijev, ki je naletel na mešan prvi odziv civilne družbe in medijskih organizacij.
Romana Tomc je na konferenci predstavila primer sprejemanja novega zakona o javni radio televiziji Slovenija. Še posebej je poudarila namero Komisije, da z novim aktom prepreči politično vmešavanje v uredniško politiko in proti nadzoru.
Povedala je: “Sprašujem se, kako bo Komisija z novo zakonodajo na področju medijev preprečila sprejemanje medijskega zakona po urgentnem postopku, ki je predviden za vojne razmere oziroma za čas, ko je ogrožena varnost države. Kako bo preprečila sprejemanje novih zakonov brez javne razprave, radikalno spreminjanje programskega sveta.”
Poslanka je govorila tudi o vladnem izsiljevanju vodstva RTV. Vse državne institucije so namreč dobile pomoč za lažje soočanje z energetsko krizo. Samo javna televizija tega še ni prejela, ministrstvo namreč pomoč pogojuje s sprejemom novega zakona. Opozorila je: “Čudim se, kako lahko komisarka Jourova, kot vodilna zagovornica pravne države in svobode medijev podpira vladni zakon. Sama kot razlog vidim samo dve možnosti, ali zakona ne razume ali pa, kar je še slabše, ga razume in celo podpira, saj sodi v isto politično družino, kot vladajoča koalicija v Sloveniji.”
Ker naj bi nov Akt bolje ščitil tudi novinarje, je Romana Tomc opozorila na nadlegovanje in grožnje novinarjem, ki kritično pišejo o delu slovenske vlade. Povedala je, da na javni televiziji stavka 38 od 2200 zaposlenih in da ta manjšina ustrahuje ostale zaposlene in jih žali. “Veliko od teh novinarjev, ki so se še pred volitvami proglasili za neodvisne, je po nastopu nove vlade dobilo najboljša delovna mesta v kabinetih ministrov, predsednika vlade in ključno vlogo v strankah. Ostali, ki niso na isti valovni dolžini z vlado, so bili odpuščeni in jih preganjajo. Sprašujem se, ali bo nov Akt preprečil take zlorabe?”
Poslanka se je dotaknila tudi dela agencije AKOS, ki bi morala udejanjiti opozorila Evropske komisije o koncentraciji in neznanem lastništvu medijev v Sloveniji, namesto tega pa z nedavnim vmešavanjem v medijsko svobodo zasebne televizije močno krši in zlorablja svoje pristojnosti.
“Evropska komisija ve, da je v Sloveniji lastništvo medijev nepregledno. Na to opozarja v vsakoletnem poročilu. A zgodi se nič. Imam velike dvome v to, kaj bo prinesel novi Akt, ki ga je predlagala Komisija. Bojim se, da je pripravljen za zrele demokracije, ki od časa do časa rabijo nekoliko samorefleksije in ne za države kot je Slovenija, ki se s strukturnimi problemi institucij in medijev sooča že od svoje osamosvojitve.”
