Piše: Dr. Stane Granda
Nekatera nacistična koncentracijska taborišča so imela nad vhodni vrati napis, ki je za njimi obljubljal svobodo. Znani pregovor tudi pravi, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Obe dejstvi vse bolj spoznavamo z vsakim dnevom nove slovenske vlade. Preprosto ne moremo dojeti, kaj razumejo pod svobodo. Vse bolj se spominjamo, kako nikoli nismo mogli razumeti, kaj pomeni pojem socialistična demokracija. V resnici je bila skrivalnica za totalitarizem partijske oligarjije. Bolj se odmikamo od konca njene vladavine v Sloveniji, bolj se njenim otrokom in vnukom, kot je direktorica Inštituta 8. marec, kolca po njej. Čeprav vladanje Svobode ves čas spremlja politično in vse bolj tudi fizično nasilje, so sedaj »ciljani socialni ukrepi« najbolj udarili prav po onih, na katere se pri svojem vladanju sklicujejo. Posebno so na udaru upokojenci, ki jih imajo za dementne, če že ne za idiote. Pokojnine so izredno dvignili za 4,5 odstotka in trdijo, da bodo s tem upokojencem pokrili zvišanje stanarin za domove. Če bi imeli v Sloveniji resničnega varuha človekovih pravic, bi moral na to poniževanje ljudi reagirati.
Vlada, ki se razglaša za socialno-liberalno, tudi ta pojem je primerljiv z onim o lesenem železu, je v popolnem ideološkem primežu svojega najšibkejšega člena Levice. Ta se je v pajdašenju z oligarhi še dodatno razkrila s prejemanjem subvencij za Kordeševo njivo. Če nič od tega v bistvu ne preseneča, Levica je obsedena z zavistjo glede tujega bogastva, pa je za Slovenijo vse bolj nevarna njena nedialoškost. Janšo in njegove privržence je demonizirala. Še huje! Spričuje psihopatsko obsedenost. Glasne privržence razglaša za krvoločne zveri, članstvo za podgane, prebivalce kanalov, ki jih je pravično deratizirati. Je dopustno tako delovati v demokraciji? Da, če te »pokrivajo« vsi državni organi, zlasti pa ustavno sodišče in pravosodno ministrstvo. Razveljavlja zakone prejšnje vlade, ustavlja krvavo potrebne ukrepe za oskrbo starejših in nemočnih. Zanje namenjeni in rezervirani denar prerazporeja za ohranjanje svoje »civilne družbe«, katere organizatorji so pripadniki oligarhičnih rodbin, potomcev pripadnikov nekdanje tajne politične policije, jugonostalgikov in drugih ptičev brglezov ter onih, ki se obračajo po vetru.
Ob končanem izkopavanju morišča v Kočevskem rogu, kjer so odkrili ostanke prek 3200 naših rojakov, deležni niso bili niti stotinke pozornosti kot Nika Kovač za domnevni napad, nas mora v luči gornjih dejstev temeljito pretresti. »Dovolj je še kraških jam!« je izustil eden vidnih pripadnikov komunistov. Za svoje vladanje so pripravljeni prav na vse. Tudi na sramotenje pokojnih, kot dokazujejo balkanalije ljubljanskega podpornika zanikovalcev organiziranja sarajevskega safarija. Nič jih ne more ustaviti. Kot kaže Goli otok, se ne zadrati niti pred obračunavanjem z lastnimi. Ne podcenjujmo realnosti te nevarnosti!
Na izničevanju vsega, kar je vsaj malo povezano z Janšo, se je znašla tudi slovenska država. Ne bodo je odpravili, ker potem ne bi imeli ne kaj pleniti ne uživati zaščite državnih organov za njeno ropanje. Uničiti hočejo njeno demokratično ureditev. To dokazujejo z odnosom do parlamenta, večstrankarstva, z neskončno nestrpnostjo, predvsem pa s spodkopavanjem vseh oblik in vsebin demokracije, zlasti referendumov kot temeljne in najširše oblike demokracije.
Aktualna vlada je nepreseženi vrh nedialoškosti v vsej zgodovini slovenske države. Bolj kot neskončno domišljavost dokazuje s tem šibkost svojih argumentov. To kaže zlasti v odnosu do Muzeja slovenske osamosvojitve, ki ga odpravlja v imenu samooklicane stroke. S tem ne samo blati največji dosežek Slovencev v zgodovini, ampak se norčuje iz države kot take, njene demokracije, njenega ustavnega reda, predvsem pa življenj in prestanega trtrpljenja tistih, ki so jo ustvarjali. S tem ne dokazujejo samo prepričanja, da za totalitarno revolucijo ni nobenih in nikakršnjih omejitev, ampak da so za svojo vladavino pripravljeni uničiti vse. Najprej pa demokracijo, ki jim je ne samo zaradi očitanja laži in neposobnosti, ponujanja ogledala, največji trn v peti. Kaj bodo počeli, potem ko se bodo soočili z analitično ali argumentirano kritiko in s kazensko odgovornostjo?
Manifestacije fizičnega političnega nasilja, ki bi jim v napadih na njihove v predvolilnem času prišlo zelo prav, uničujoče pa deluje, ko se pokaže kot stalnica njhovega delovanja, jih je nekoliko zamajalo. Predsednik vlade je obljubil vladni organ za preganjanje sovražnega govora in delovanja. Bo njegova prva stranka ministrica za pravosodje, ki zavrne ponujeno roko ali pa kar sam predsednik vlade, ki razglaša prvega predsednika države za opravilno nesposobnega, ki grozi z uporabo vseh sredstev, da bi preprečil izvolitev predsednika države iz opozicijskih vrst … Dragi moji, vrag je vzel šalo. Spomnite se, da ima palica dva konca. Pomislite sedaj, ko se(navidezno) vzpenjate na oblast, kako boste z nje sestopali.
Dr. Stane Granda je zgodovinar in publicist.
