Piše: C. R., STA
Po vsem svetu bo letos kot odpadek zavrženih več kot pet milijard od skupno 16 milijard mobilnih telefonov, zato strokovnjaki pozivajo k večjemu recikliranju njihovih sestavnih materialov, ki pogosto ogrožajo naravo in zdravje ljudi. V primerjavi z drugimi deli sveta Evropa sicer zbere ali reciklira občutno večje količine e-odpadkov.
Če bi vse te odslužene mobilne telefone zložili enega na drugega, bi se ti povzpeli 50.000 kilometrov visoko, kar je 120-krat višje od Mednarodne vesoljske postaje, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ugotovili raziskovalci mednarodnega združenja organizacij za odgovornost povzročiteljev elektronskih odpadkov (WEEE forum).
Kot opozarjajo, bodo te naprave kljub temu, da vsebujejo dragoceno zlato, baker, srebro, paladij in druge reciklabilne komponente, svoj konec dočakale nekje pospravljene, odvržene ali sežgane, kar povzroča veliko škodo okolju in zdravju ljudi.
“Pametni telefoni so ene izmed elektronskih naprav, ki nas najbolj skrbijo. Če redkih materialov, ki jih vsebujejo, ne bomo reciklirali, jih bomo morali izkopati v državah, kot sta Kitajska in Kongo,” je za AFP dejal generalni direktor mednarodnega združenja WEEE forum Pascal Leroy.
Kot je opozoril, se ljudje običajno ne zavedajo, da imajo vsi ti na videz nepomembni predmeti veliko vrednost, pri čemer predstavljajo ogromne količine na globalni ravni. “A e-odpadki se zaradi visokih stroškov nikoli ne bodo zbirali prostovoljno. Zato je zakonodaja nujna,” je pozval.
Evropski parlament je sicer pred kratkim sprejel nov zakon, na podlagi katerega bo do konca leta 2024 v EU zaživel enotni polnilnik za prenosne elektronske naprave. Mobilni telefoni, tablični računalniki in druge prenosne naprave bodo opremljeni s tako imenovanim polnilnikom tipa USB-C. S tem naj bi se zmanjšala količina elektronskih odpadkov v EU na letni ravni za več kot tisoč ton, letni finančni prihranki pa bodo znašali najmanj 200 milijonov evrov.
Po mnenju strokovnjaka iz urada UNITAR Keesa Baldeja je zakonodaja v Evropi spodbudila večji obseg zbiranja e-odpadkov v regiji v primerjavi z drugimi deli sveta. “Na evropski ravni se zbere ali reciklira od 50 do 55 odstotkov e-odpadkov,” je povedal za AFP in dodal, da te številke v državah z razvoju po ocenah znašajo pod petimi odstotki, včasih celo pod odstotkom.
V omenjene države se iz držav članic EU in drugih bogatih držav vsako leto pošlje na tisoče ton e-odpadkov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za varno obdelavo e-odpadkov nevarne snovi, kot sta živo srebro in plastika, posledično onesnažujejo tla, vodo in vstopajo v prehranjevalne verige, kot se je to zgodilo v bližini odlagališča e-odpadkov v Gani.
Raziskava, ki sta jo leta 2019 v tej zahodnoafriški državi izvedla švedska neprofitna organizacija IPEN in Basel Action Network, je pokazala, da je raven kloriranih dioksinov v kokošjih jajcih, znesenih v bližini odlagališča blizu glavnega mesta Akra, 220-krat višja od ravni, dovoljene v Evropi.
“V Evropi smo premaknili gore,” je ob tem poudaril Leroy, ki meni, da trenutno pri ravnanju z e-odpadki izziv predstavlja prenos znanja v druge dele sveta.
Nedelujoči mobilni telefoni so le vrh 44,48 milijona ton težke ledene gore svetovnih elektronskih odpadkov, ki nastanejo na letni ravni in se ne reciklirajo, kažejo podatki globalnega monitoringa e-odpadkov za leto 2020.
