3.8 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

V Združenem kraljestvu v ponedeljek zadnje slovo od kraljice Elizabete II.

Piše: C .R., STA

V Združenem kraljestvu se bodo jutri, v ponedeljek,  poslovili od priljubljene kraljice Elizabete II., ki je po več kot sedmih desetletjih na prestolu preminila 8. septembra. Po številnih dogodkih v okviru žalovanja po njeni smrti se bo pogrebne slovesnosti v Londonu udeležilo več kot sto tujih voditeljev, po svetu naj bi si jo ogledalo več milijard ljudi.

Kraljica, ki je junija kot prva britanska monarhinja obeležila platinasti jubilej – 70 let na prestolu – je v 97. letu starosti dokaj nenadoma umrla na svojem gradu Balmoral na Škotskem. Država se je ovila v žalovanja in v prestolnico London so se v zadnjih dneh zgrinjale množice ljudi iz vse države pa tudi iz tujine, ki so ji želeli pokloniti.

Nemudoma so stekle tudi priprave na sicer v veliki meri že vnaprej natančno določeno izvedbo pogreba, zaradi katerega bodo ves konec tedna na Otok prihajali tuji voditelji in dostojanstveniki. Državniški pogreb v Westminstrski opatiji naj bi bil po oceni britanskega BBC ena največjih svečanosti v državi po drugi svetovni vojni.

Dogajanje se bo v ponedeljek začelo s pogrebnim sprevodom, ki bo iz parlamentarnega poslopja Westminster, kjer je bila doslej na ogled krsta s posmrtnimi ostanki Elizabeta II., malo pred 11. uro po lokalnem času krenil proti bližnji Westminstrski opatiji.

Krsto bodo popeljali na kočiji, ki so jo med drugim uporabili že za pogrebe Jurija V., Jurija VI. in Winstona Churchilla, vleklo pa jo bo 142 pripadnikov britanske mornarice.

Za krsto bodo korakali člani kraljeve družine, na čelu z novim kraljem Karlom III. Drug ob drugem bosta hodila tudi njegova sinova, prince Harry in novi prestolonaslednik, valižanski princ William.

Obred, na katerem naj bi se zbralo okrog 2200 ljudi, se bo začel ob 11. uri, vodil ga bo dekan opatije David Hoyle, canterburyjski nadškof Justin Welby pa bo imel pridigo. Proti koncu predvidoma enournega obreda bo zazvenela skladba Last Post, sledila pa bo dvominutna tišina. Zaključek državniškega pogreba bo v znamenju žalostinke, ki jo bo odigral kraljičin dudar.

Po obredu bodo krsto prepeljali do slavoloka Wellington Arch v Hyde Parku, od koder bo v pogrebnem vozilu nadaljevala pot do Windsorja. Tam bo nato v kapeli na gradu ob 16. uri potekal še en obred z okrog 800 prisotnimi, med drugim tudi s člani osebja, ki so doslej ali v preteklosti delali za kraljico.

Krsto z monarhinjo bodo ob zaključku spustili v družinsko grobnico v spominski kapeli Jurija VI., kjer bo ležala ob svojem lani preminulem soprogu, princu Philipu. Poleg njega tam že počivajo tudi njeni starši in sestra Margareta. Ob 19.30 po lokalnem času bo nato potekal še pogrebni obred v ožjem družinskem krogu.

Zaradi slovesnosti so posebne prilagoditve med drugim uvedli v letalskem prometu. Da bi zagotovili tišino v času dvominutnega molka v Londonu, bo letališče Heathrow za 30 minut ustavilo vse pristanke in vzlete. Ločene spremembe bodo zagotovile tišino tudi v času obreda v Windsorju.

Britanski BBC bo celotno dogajanje prenašal od 8. do 17. ure po lokalnem času, ko se bo zaključil še drugi obred v Windsorju. Pogrebu bo mogoče spremljati tudi na številnih drugih televizijah po svetu, glede na ocene naj bi si ga ogledalo več kot štiri milijarde ljudi, kar bi podrlo vse predhodne rekorde, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

V živo se bo osrednje pogrebne slovesnosti udeležilo več kot sto članov monarhij in tujih voditeljev, tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Dogodek velja za eno največjih diplomatskih srečanj v zadnjih desetletjih.

Na prvi državniški pogreb na Otoku po šestih desetletjih oz. po pogrebu Winstona Churchilla leta 1965 so bili sicer povabljeni le voditelji držav z enim ali dvema gostoma. Izjema so države skupnosti Commonwealth.

Organizacija prihoda in bivanja vseh tujih dostojanstvenikov je za pristojne ogromen logističen, protokolaren in varnosten zalogaj. Za precej privzdignjenih obrvi je poskrbela odločitev, da jih bodo v Westminstrsko opatijo prepeljali s skupinskimi avtobusi. Tudi tu je sicer nekaj izjem; med drugim se bosta lahko s svojimi avtomobili peljala predsednika ZDA in Francije, Joe Biden in Emmanuel Macron.

Za tiste, ki bodo v nedeljo pravočasno prispeli, bo kralj Karel III. v Buckinghamski palači gostil sprejem.

Nekaj držav pa vabila ni prejelo. Med njimi so zaradi slabih diplomatskih odnosov Sirija, Venezuela in Afganistan, nihče ni bil povabljeni niti iz Mjanmara, medtem ko vabila Rusiji in Belorusiji niso poslali zaradi vojne v Ukrajini. Iran, Severna Koreja in Nikaragva pa naj bi prejeli vabilo zgolj za enega od višjih diplomatov, še navaja BBC.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine