Piše: L. K. F.
Britanska kraljica Elizabeta II. je skupaj s soprogom, princem Philipom, oktobra 2008 obiskala Slovenijo. Posebno Primorcem oziroma Kraševcem bo ostala v lepem spominu kot velika ljubiteljica konj, ki jih je počastila z obiskom Kobilarne Lipica. V dar je simbolično prejela plemenskega žrebca 085 Favory Canissa XXII, zato se ga je prijelo ime »kraljičin konj«. V Lipici so še naprej skrbeli zanj, vendar je pred petimi leti tragično poginil. Tedaj je kraljica sporočila, da njegovo smrt zelo obžaluje.
V okviru tridnevnega obiska je kraljica skupaj s Philipom obiskala tudi Lipico, kjer se je seznanila s programom klasične jahalne šole ter simbolično v dar prejela lipicanca. Ta je ostal v trajni oskrbi tamkajšnje kobilarne. Najplemenitejši žrebec v Lipici 085 Favory Canissa XXII je sicer leta 2017 poginil. Star je bil 25 let.
»Kraljičin žrebec« je svoje najboljše tekmovalne rezultate dosegel med letoma 2006 in 2008. Leta 2006 je s svojim tedanjim jahačem Igorjem Mavrom med drugim nastopil na Svetovnih konjeniških igrah v nemškem Aachnu – enem največjih in najpomembnejših konjeniških tekmovanj na svetu, so ob njegovem poginu sporočili iz Kobilarne Lipica. Ker ga je britanska kraljica prejela v dar le simbolično, je plemeniti beli žrebec ostal v Lipici, kjer je dal kar 29 žrebet. Zadnje njegovo žrebe se je rodilo 27. aprila leta 2017, to je bila žrebička 835 Trompeta I.
Najplemenitejši žrebec v Lipici
Žrebca 085 Favory Canisso XXII so tudi upodobili na slovenski znamki, za Lipico in Slovenijo je imel visoko vrednost, bil je ena naših najlepših kulturnih in naravnih dediščin.
»22. oktobra 2008 so njegove fotografije obkrožile svet, saj je navdušil britansko kraljico Elizabeto II. ob njenem obisku Kobilarne Lipica,« so tedaj poročali mediji. Konec novembra 2017 pa, da je poginil zaradi odpovedi srca, je pisalo v obdukcijskem poročilu Nacionalnega veterinarskega inštituta. Vendar so takrat poznavalci sumili na neustrezno ravnanje z živaljo, ki naj bi posledično sprožilo nekatere njegove reakcije, zaradi katerih naj bi mu odpovedalo srce. Med nekaterimi jahači in konjarji, ki se na lipicance in lipiško kobilarno dobro spoznajo, so tedaj krožila zgražanja, češ da odgovornim v kobilarni ni bilo kaj dosti mar za starejše konje, četudi je bil med njimi »kraljičin«. Policija je tedaj na osnovi prijave Obalnega društva proti mučenju živali začela preiskavo okoliščin pogina najplemenitejšega žrebca v Lipici – 85 Favoryja Canisse XXII, ki so ga deset let prej simbolično podarili britanski kraljici Elizabeti II.
Odpovedalo mu je srce
V kobilarni so tedaj dejali, da vodijo dnevnik, v katerem natančno beležijo vsa zdravljenja, bolezni in druge posebnosti, ki odstopajo od običajnega dobrega zdravja in počutja konj ter njihove redne oskrbe. »V oskrbi, vedenju in zdravstvenem stanju tega žrebca v zadnjih dneh njegovega življenja ni bilo zaznati opaznih sprememb,« so izpostavili. Vendar je lipicanec 085 Favory Canissa XXII, najboljši plemenski žrebec v Lipici, 30. novembra nenadoma poginil.
V obdukcijskem poročilu Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki so ga pridobili nekateri mediji, je pisalo, da je do pogina živali prišlo zaradi akutne odpovedi delovanja srca. »Na srcu so bile ugotovljene kronične spremembe, ki so nastale predhodno in so vplivale na akutno srčno insuficienco. Poleg poškodb zaradi padca so bile pri živali ugotovljene tudi starostne spremembe.«
A ta razlaga vzroka pogina »kraljičinega konja« skupine jahačev in konjarjev v Kobilarni Lipica ni prepričala. V anonimnem pismu so izpostavili, da naj bi za konja zadnjih deset dni slabo skrbeli in da naj bi ga ne vozili iz boksa na vsakodnevno gibanje. »Kar utegne pri tako živahnem konju vzpodbuditi kolike oziroma trebušne krče, zaradi katerih trpi in nastanejo zapleti, ali pa ob ponovnem izhodu pretirano vznemirjenost, nekontrolirano, sunkovito gibanje, brcanje, skakanje, zaradi česar se lahko poškoduje,« so opozorili. Dodali so še, da naj bi bil konjar, ki je sicer skrbel za lipicanca, deset dni na bolniški, drugi pa naj ga ne bi ustrezno nadomestili.
Zakaj podplutbe in pretrgana prepona?
V obdukcijskem poročilu je še pisalo, tako so še navajale Primorske novice, da je imel konj pod levo bočno gubo v podkožju hematom velikosti 50 krat 35 centimetrov, v levem pazdušnem področju pa 20 krat 30 centimetrov velik hematom. Poleg tega je imel v trebušni votlini kri in krvni strdek, levi del potrebušnice s pripadajočo mišičnino je bil raztrgan, trebušna prepona je bila na levi strani raztrgana v dolžini 30 centimetrov, v raztrganem delu je bil del vitega črevesja. Sežanski veterinar, ki se takrat ni želel javno izpostaviti, je pojasnil, da stari konji ponavadi poginejo tako, da padejo po tleh in se še kakšno uro nemirno premikajo, hematomi (podplutbe) bi po njegovem lahko bile posledica padca ob srčnem zastoju, »a pretrganje prepone je vprašljivo; utegnila bi biti posledica starega tkiva ali pa mehanske poškodbe konja,« je povedal.
Nekdanji (mednarodni) trener dresure lipicancev Iztok Humar pa je na osnovi internih informacij in obdukcijskega poročila tedaj za Primorske novice poudaril: »Večje podplutbe na levi strani in pretrgana črevesna mrena dajejo slutiti na hujšo poškodbo z notranjimi krvavitvami. Nemogoče je, da se konj tako hudo poškoduje in da njegov spremljevalec ne zazna trenutka poškodbe. Pred tem žalostnim dogodkom je bil konj v dobri delovni in zdravstveni kondiciji, zato uradni izjavi kobilarne, da je umrl zaradi šibkega srca, ne verjamem. Laži in zavajanja javnosti s strani kobilarne so njihova stalna praksa. Konj je imel pred seboj še nekaj zdravih in veselih let.«
Zavračali so očitke o slabem ravnanju
V upravi Kobilarne Lipica vse te očitke ostro zavrnili: »Navedbe ne držijo in jih odločno zavračamo. Žrebec je bil ves čas deležen redne oskrbe in gibanja v skladu z njegovimi potrebami. Nastanjen je bil v najstarejšem lipiškem hlevu Velbanci, kjer so ga lahko občudovali vsi obiskovalci kobilarne. Njegovo počutje, vedenje in zdravstveno stanje so bili tako ves čas na očeh javnosti, zato so kakršnikoli očitki o slabi oskrbi žrebca popolnoma neutemeljeni.« Vendar pa dnevnika rednih izhodov in krmljenja konj tedaj niso vodili.
V kolikor so s »kraljičinim konjem« v Lipici v tistem času res nekoliko nemarno ravnali in je zato poginil v mukah, skoraj ne preseneča, saj so razmere v javnem zavodu Kobilarna Lipica zaradi pogostih menjav vodstva in načina upravljanja ter, kakor vztraja jahač in trener konj Iztok Humar, nedoslednega upoštevanja klasične stroke, bolj ali manj slabše urejene. Četudi javni zavod v večini financira država. A žal je ravno slednja zaradi nenehnih notranjih političnih nesoglasij ali apetitov lipiški kobilarni prevečkrat bolj mačeha kot mati. Podobno kot državljanom …
