Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik je spomnil, da pravilnik o metodologiji določa, da lahko izvajalec izredno uskladi ceno oskrbe, če rast cen za stroške dela, materiala in storitev v obdobju od zadnje uskladitve zahteva več kot triodstoten dvig cene oskrbe. “V tem trenutku že vemo, da so ti stroški občutno višji,” je opomnil.
Po njegovih navedbah bo cena zemeljskega plina od 1. septembra kljub regulirani ceni v povprečju približno 300 odstotkov višja kot v lanskem letu, cena električne energije pa se bo v primeru, če bodo domovi vključeni v uredbo o določitvi cen električne energije, pri večini izvajalcev povečala za dobrih 130 odstotkov.
Poleg tega člani skupnosti sporočajo, da so se pomembno povečali stroški živil. Tisti, ki so nove pogodbe podpisovali v začetku leta oziroma do junija, so ob podpisu novih pogodb z dobavitelji v povprečju občutili 20-odstotno povečanje cene živil. Tisti, ki so se jim pogodbe iztekle zdaj, pa podpisujejo pogodbe po še višjih cenah.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v četrtek za STA sporočilo, da je na vladno delovno skupino za blaženje energetske in prehranske draginje naslovilo predlog, da se financiranje razlike zagotovi vsem izvajalcem socialnovarstvenih storitev z nastanitvijo v javni mreži in namestitvenim socialnovarstvenim programom, ki so sofinancirani na podlagi vsakoletnega javnega razpisa za sofinanciranje socialnovarstvenih programov iz proračuna.
Zvišanje oskrbnin tudi zaradi spremenjenih kadrovskih normativov
Zvišanje oskrbnin bo po Sahernikovih besedah nujno tudi zaradi uveljavljanja spremenjenih kadrovskih normativov. V skladu s spremembami pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki so določile povečanje števila zaposlenih v obstoječi mreži izvajalcev do leta 2030 za več kot 2200, se bo v septembru namreč uveljavila prva petina kadrovskih normativov v socialnovarstvenih zavodih. Skupni strošek na letni ravni bo po oceni ministrstva deset milijonov evrov.
Če iz proračuna ne bodo zagotovljena dodatna sredstva, se bo stanovalcu v povprečnem domu s 190 posteljami za vsakega dodatnega zaposlenega z minimalno plačo znesek na mesečni položnici povišal za dobrih deset evrov, so izračunali v skupnosti.
V domovih še nimajo natančnih izračunov o morebitnem zvišanju oskrbnin
“Ob tako visokih podražitvah na vseh področjih od energentov, kot so elektrika, zemeljski plin in kurilno olje, do materiala in hrane bomo domovi brez pomoči države preprosto prisiljeni izvesti izredne uskladitve cen oskrbe,” je poudarila direktorica Doma starejših občanov (DSO) Ljubljana-Bežigrad Maruša Kerč.
Zdaj je po njenih besedah že znano, da je bila rast stroškov dela, materiala in storitev od zadnje uskladitve takšna, da bi se morala oskrba zvišati za več kot tri odstotke, kar kot pogoj navaja omenjeni pravilnik o metodologiji. Natančnih izračunov za izredno uskladitev pa še nimajo.
V DSO Ilirska Bistrica po besedah strokovne vodje v domu Nadje Vidmar prav tako še nimajo konkretnega odgovora o tem vprašanju, o višanju oskrbnih stroškov pa so se do zdaj pogovarjali le okvirno. Glede na izjemno povišanje cen so njihovi stroški sicer višji za 20 odstotkov, je dodala.
