Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv)
Potem, ko je Državni svet izglasoval veto na Zakon o RTV Slovenija, so v SDS včeraj vložili nekaj več kot 6200 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o vladni noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Zakonu namreč nasprotujejo, saj bi ta po besedah poslanke SDS Alenke Jeraj pomenil “konec neodvisne RTVS”. Kaj je v resnici cilj vlade in kaj bi veljavnost novega zakona pomenila za državljane?
Vlada zakon cinično prodaja kot »depolitizacijo« RTV Slovenija, na roko ji gre dejstvo, da bodo programski svet od zdaj namesto politikov imenovali predstavniki t. i. civilne družbe, zato so očitno mnenja – skupaj z ideologom Markom Milosavljevićem, ki je najbrž za predlogom – da bodo zgodbo uspešno prodali tudi v tujino. Konec koncev so podobno uspešno prodali zgodbo o represiji Janševe vlade.
Kljub temu je več kot očitno, da bi novela ZRTVS pomenila perpetualizacijo levičarske hegemonije nad javnim zavodom RTV Slovenija. Predlog bi namreč korenito spremenil strukturo programskega sveta RTV Slovenija in vladajoči stranki ter njenim privržencem neposredno omogočil svobodno ideološko vladavino nad javno radiotelevizijo in njenim programom.
Pred 2005 je bil RTV PR-služba levice
Da bi razumeli, zakaj je bil leta 2005 sprejet trenutni zakon, ki državnemu zboru kot predstavniku ljudstva omogoča imenovanje programskih svetnikov, se je treba vrniti nazaj v čas od osamosvojitve pa do sprejetja zakona. Takrat je bil RTV Slovenija komaj kaj več od PR-službe levih strank – predvsem vladajočega LDS-a. Takrat veljavni zakon je bil zelo podoben predlogu trenutne koalicije. Svetnike so neposredno predlagale cehovske civilne organizacije, rezultat pa je bil predvidljiv – RTV Slovenja je bila vodstveno trajno v rokah levih političnih strank in levih gospodarsko-interesnih združenj.
Zakon iz 2005 je prestal referendum
Da je s takratnim zakonom bilo nekaj narobe, so se očitno zavedali tudi levi volivci, saj je prestal tudi referendum. Glede na to, da je slovensko volilno telo usmerjeno 60:40 v prid levici, je to še bolj osupljivo. Trenutni zakon je volivcem prvič dajal pravico, da posredno vplivajo na sestavo programskega sveta, in sicer prek svojih predstavnikov v Državnem zboru, ki imenujejo 21 od 29 članov sveta.
Zakon je nato naslednjih 17 let ostal nespremenjen – kljub temu, da so se izmenjale štiri levičarske vlade. Nobena ga ni niti poskušala spremeniti – sploh ne v delu, ki govori o programskih svetnikih. Ta ideja je popolnoma nova. Zakaj želi torej nova vlada povsem spremeniti strukturo nadzorstvenih organov in združiti programski in nadzorni svet v enotno 17-člansko celoto?
Levica je prvič v zgodovini izgubila popolno kontrolo nad RTVS
Preprosto – ker so prvič v zgodovini izgubili večino v programskem svetu, kar se jim zdi v deželi, kjer javni servis RTV dinastično pripada levici – povsem nesprejemljivo. Po trenutni zakonodaji državni zbor imenuje skupaj 21 članov programskega sveta, po novi bi lahko odslej imenoval le dva člana, večino mest v novem organu pa bi imeli predstavniki t. i. civilne družbe. Njihova motivacija je jasna – predstavnikom civilne družbe (beri: nevladnim organizacijam in javnih ustanovam, ki so politično naklonjene izključno levim strankam in levi ideologiji) želijo omogočiti, da opravljajo delo njihovih zastopnikov.
S tem bi z eno potezo odstavili trenutno vodstvo RTV Slovenija vključno z generalnim direktorjem Andrejem Grahom Whatmoughom, razpustili programski svet, ki ga prvič v zgodovini niso imenovali levičarji, in prevzeli nadzor nad delovanjem RTV. Ker programski svet na predlog generalnega direktorja skrbi za vsebinsko obliko programa, bi prek njega diktirali programske vsebine in termine oddaj podobno kot v dobrih starih časih, ko je (po besedah kandidatke za predsednico republike Nataše Pirc Musar) po hodnikih kot duh strašil član socialnih demokratov Lenart Šetinc in tiho urednikoval po hiši.
Novi koaliciji je očitno nesprejemljivo, da je trenutni programski svet prvi v 17 letih od sprejetja ZRTVS-1, ki ga ni imenovala leva vlada. Politična levica je bila v Sloveniji na oblasti večji del zadnjih dveh desetletij z izjemo kratkega obdobja od 2012 do 2013. Sedanja leva vlada podobno kot prejšnje ne bi imela prav nič proti trenutni zakonodaji, če se ne bi zgodilo zanje nesrečno obdobje 2020–2022, ko je Šarec vrgel puško v koruzo. Prav dejstvo, da zadnji dve leti niso vladali, je spodbudila željo politične levice po razveljavitvi leta 2005 sprejetega zakona.
Namen zakona iz 2005 je bila pluralizacija
Prvotna ideja trenutno veljavnega zakona je bila, da bi različne vlade imenovale svoje člane programskega sveta, ko bi se ti izmenjevali, pa bi struktura članstva sama po sebi postala pluralistična in politično večplastna. Motivacija zakonodajalca je bila torej težnja po pluralizaciji. Kot že omenjeno, so od 2008 pa vse do 2022 vladale večinoma leve koalicije in v programski svet imenovale posameznike, ki so ustrezali njihovim političnim ciljem. Ko je Janševa vlada prevzela oblast, je sledila ideji zakona, v programski svet je imenovala svoje predstavnike in ga tako naredila vsaj nekoliko bolj politično pluralnega. Kot rečeno, pa je bilo to za trenutne oblastnike nesprejemljivo.
Vse do sprejetja trenutnega zakona iz 2005 so leve stranke in njeni ideologi imeli popolno kontrolo nad nadzornimi in vodstvenimi funkcijami na RTV Slovenija. Dolgoletni programski svetnik (1998–2006) je bil npr. Janez Kocjančič, komunistični birokrat iz SFRJ, ki je kasneje politično pot nadaljeval kot predsednik Socialnih demokratov (1993–1997), sicer pa eden od ustanoviteljev Kučanovega Foruma 21. Leta 2005 so državljani s trenutnim zakonom prvič dobili možnost, da njihovi predstavniki v parlamentu vplivajo na programsko vsebino medija, ki ga vsi prisilno plačujejo. Očitno je bilo levičarske hegemonije na RTV dovolj tudi levičarjem, saj so tudi ti na referendumu podprli zakonski predlog, ki ga je takrat pripravilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija.
Cilj je še pred volitvami zamenjati vodstvo in programski svet
O sestavi programskega sveta so takrat naprej odločali izvoljeni predstavniki ljudstva. Zakon je omogočil izmenjavo članov programskega sveta v določenih časovnih rokih, ki bi vladam različnih ideoloških nazorov omogočil vpliv na sestavo programskega sveta in s tem posredno poskrbel za pluralizacijo. Desnica se v 15 letih skoraj popolne dominacije levih koalicij ni pritoževala, ko so programski svet oblikovale predvsem leve vlade – takšna je pač bila zakonodaja. Če so želeli imenovati svoje predstavnike, so morali zmagati na volitvah – požrli so celo izigravanje zakonodaje, ko SDS kot največja stranka protizakonito ni imela svojega predstavnika v programskem svetu. Šele ko je desnica prevzela oblast, so levičarji ugotovili, da zakon ne zagotavlja večne dominacije levih strank nad programskimi vsebinami. In se na vrat na nos odločili, da vse porušijo in zgradijo na novo – tokrat tako, da možnosti desnega vpliva ne bo več. Desno pluralizacijo medija dojemajo kot sistemsko napako. V resnici želijo zamašiti luknje in še pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami poskrbeti, da bo RTV Slovenija prek premetene uporabe svojih posrednikov zopet povsem njihova.
Nič drugega kot napad na javni medij
Gre za eklatantni napad na javni medij, širše pa tudi na svobodo govora in svobodo do izražanja, saj je Ustavno sodišče RS leta 2001 ugotovilo, da je le dovolj financirana in pluralna, od politike neodvisna javna RTV temelj zagotavljanja ustavno zagotovljene pravice do obveščenosti. Oblasti pa je toliko do depolitizacije kot Rusom v Ukrajini do denacifikacije.
