Piše: Lea Kalc Furlanič
Poldrugi mesec je že minil od volitev, a se je vlada šele zdaj lotila priprave prvih predlogov ukrepov za blaženje energetske in prehranske draginje, ki tako vztrajno trka na naša vrata. Pravzaprav so šele oblikovali delovno skupino. Je pa vlada hitra pri povečevanju ministrstev in kadrovskih menjavah.
So pa zato mediji toliko hitrejši z vprašanji, in kot pravijo v vladnem uradu za komuniciranje ter na gospodarskem ministrstvu, k obojim že prihajajo številna novinarska vprašanja na to temo. Nanja so odgovorili le z informacijo o prvem srečanju delovne skupine minuli teden, vendar njeni sklepi za zdaj ne obetajo veliko: čeli so pripravljati prve predloge ukrepov, dokument z rešitvami pa naj bi pripravili (šele) do konca tega meseca.
Vladi se mudi z revanšizmom, ne pa s pomočjo ljudem
Na vprašanja, ali menijo, da je Golobova vlada prepočasna pri ukrepanju ob napovedi hude prehranske in energetske krize in ali je za pripravo načrta ukrepov res potrebna posebna delovna skupina, so nam iz Slovenske demokratske stranke (SDS), vodilne v prejšnji vladi, odgovorili: »Koalicijska pogodba je zelo jasna v delih, kjer jemlje ljudem – višji davki. Robert Golob je bil zelo hiter, ko je šlo za nepotrebno povečanje števila ministrstev. Ta vlada je zelo hitra pri kadrovskih menjavah, tudi tam, kjer ne gre za politične funkcije. Na področjih, kjer gre za ljudi in njihove probleme, pa se jim očitno ne mudi. Tudi ukrepi, ki so jih v obrisih napovedovali posamezni ministri za blažitev energetske in splošne draginje, bodo ob podpori uslužnih in vladi naklonjenih medijev bolj ceneni PR, ljudem pa ne bodo bistveno pomagali.«
Po prvem srečanju skupine so iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom) poslali naslednje sporočilo za javnost: »Delovna skupina pri predsedniku vlade za blaženje energetske in prehranske draginje je začela s pripravo prvih predlogov ukrepov. Vodi jo predsednik vlade, v njej so ministri za gospodarstvo, infrastrukturo, kmetijstvo, delo in finance. Na predlog predsednika vlade se bo oblikoval tudi strateški svet pri predsedniku vlade za prehransko in energetsko blaginjo, v katerem bodo med drugim sodelovali predstavniki interesnih združenj in strokovnjaki s področij, ki jih pokriva delovanje strateškega sveta.«
Kje je ta »kratki čas«?
O kakšnih osnutkih predlogih ukrepov za blažitev prehranske in energetske draginje pa skupina ni rekla še niti besedice. Predsednik vlade Golob je sicer poudaril, da »moramo v kratkem času sprejeti ukrepe, ki bodo ciljno naravnani«, zato bodo na prehranski strani prvi ukrepi usmerjeni na področje blaženja draginje, s katero se soočajo kmetje, na energetski strani pa na področje pogonskih goriv. Spet le besede.
Sicer so dan prej na Ukomu zapisali, kaj se bo dogajalo na prvem srečanju, in napovedali: »Kot je že napovedal predsednik vlade, bo dokončen dokument z ukrepi za premagovanje prehranske in energetske draginje pripravljen do konca meseca junija. V njem bodo člani delovne skupine predstavili konkretne rešitve, kako breme draginje porazdeliti.«
Dan pred prvim srečanjem je ministrstvo za gospodarstvo, ki naj bi bilo zadolženo za pripravo okvirnega nabora ukrepov ob visokih cenah hrane in energentov, tudi zaradi medijskih pritiskov s svojimi aktivnostmi seznanilo javnost: »Obvladovanje draginje je visoka vladna prioriteta, ki se rešuje v tesni koordinaciji s predsednikom vlade in pristojnimi ministrstvi. Strategija vlade je doseči dogovor o obvladovanju draginje skupaj z vsemi ključnimi deležniki v sektorjih prehrane, energentov in surovin. Cilj je doseči dogovor o porazdelitvi bremen vertikalno po celotni verigi deležnikov (proizvajalci, distributerji, trgovina). Ministrstvo v ta namen pripravlja prvo srečanje z deležniki v dogovoru s predsednikom vlade. Ministrstvo pa preučuje tudi vse možnosti ukrepanja v skladu s svojimi pristojnostmi za pripravo rešitev za zaščito potrošnikov, ohranitev konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanje preskrbe s ključnimi dobrinami.« Golob je z nekaterimi ministri napovedal, da se bo vlada na visoke cene energentov in hrane odzvala v dveh korakih: najprej skupaj z deležniki, če to ne bo uspešno, so kot drugi korak napovedali regulacijo cen.
Kmetje ostri: ali dogovor ali traktorji
A kot kaže, ne bo šlo prav zlahka. Oglasili so se namreč že kmetje, in to kar ostro. Bojijo se nižanja odkupnih cen in opozarjajo, da nimajo rezerv in da z odkupnimi cenami že dlje časa ne pokrijejo vseh stroškov. Predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Janez Rebec je dejal, da je njihova prodaja slabša, ko se cena hrane dviguje, in da bo prvi kazalnik za napoved cen žetev pšenice. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pa upa, da jim bo vlada prisluhnila, saj bodo v nasprotnem primeru ukrepali drugače. »Vsekakor se najprej začne pogovor za mizo. Če ne bomo uspešni, bomo pač morali priti s traktorji v Ljubljano,« je opozoril.
Oglasili so se še iz Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, kjer pa že imajo izdelanih nekaj predlogov ukrepov. Vlado pozivajo, da med nabor ukrepov vključi takojšen izračun minimalnih življenjskih stroškov in izredno uskladitev višine minimalne plače; spodbujanje kolektivnega dogovarjanja na vseh ravneh in dogovor o višjih plačah, tudi tistih, ki presegajo minimalno plačo, z namenom ohranjanja razlik v zahtevnosti delovnih mest ter dogovor o višjih povračilih stroškov v zvezi z delom; sprejetje ukrepov za spodbujanje večje samooskrbe Slovenije na področju hrane in energentov, ki bi zmanjšala odvisnost od uvoza in znižala pritisk na cene teh dobrin; preučitev možnosti selektivnega znižanja DDV in trošarin za nekatere proizvode ali skupine proizvodov in v skrajnem primeru regulacijo cen, zlasti če se ugotovi, da povišanja cen nekaterih proizvodov niso utemeljena ali da gre za kartelno dogovarjanje.
Ekonomist Matej Kovač pa dogajanje tako ocenjuje: »Če bi Golobova vlada res vedela, kaj lahko stori za ublažitev vpliva rasti cen na blaginjo prebivalstva, bi ukrepala, ne pa da sklicuje delovne skupine. Vlada SDS, NSi in Konkretno je takoj po cenovnem šoku zamrznila cene goriv in gospodinjstva oprostila plačila davščin na električno energijo.« O kratkotrajni regulaciji cen v dejavnostih, kjer so ponudniki kapitalsko močni, pa pravi, da ima morda lahko več pozitivnih kot negativnih učinkov na blaginjo: »Dolgoročno pa takih pogojev poslovanja ne zdržijo niti velika podjetja. Trgovci, kmetje in podjetja v predelovalni dejavnosti na regulacijo, ki povzroča izgubo, vedno takoj reagirajo z racionalizacijo ponudbe, ki dolgoročno prizadene nemoteno oskrbo in standard prebivalstva. Samo upamo lahko, da bo ostalo le pri pompoznih besedah ekonomskih analfabetov in sestankovanju delovnih skupin.«
