Dr. Janez Juhant
Komunisti so pred 80 leti izkoristili stisko naroda in s terorjem začeli svoj nasilni pohod na oblast nad Slovence in 26. maja umorili teološkega profesorja Lamberta Ehrlicha (in še druge), ker je bil po besedah komunista in zgodovinarja Ferda Gestrina edini sposoben organizirati odpor zoper okupatorja brez komunistične partije.
Morilsko početje nad nasprotniki – tudi znotraj OF, npr. z izdajo dr. Aleša Stanovnika Italijanom, ki so ga ti ustrelili kot talca v povračilo za Ehrlichov umor (ceno za vse so vedno plačevali zavedni Slovenci) –, so opravičevali z lažmi: za Ehrlicha, da naj bi bil »škodljivec slovenskega naroda« itd. Zgodovina se na žalost ponavlja. Ob predstavitvi ministrov bi pričakovali napoved, kaj bodo ti naredili za Slovenijo, a so se slišali le zmedeni stavki kritike prejšnje vlade in še bolj zastrašujoče: kršenje ustave in poslovnika – sodne odločitve bodo »popravljali« kar novi ministri?!
Predsednica državnega zbora – predstavnica vseh državljanov – govori sovražno, protislovno, nekompetentno in protizakonito. Dietrich Bonhoeffer je o nacistih zapisal, da kopičijo neumnosti in odražajo svojo sprevrženo moralnost. Prenovljeni neuspešni oblastniki pomanjkanje idej za razvoj Slovenije kompenzirajo z napadi na druge, kar poraja dvome o njihovi sposobnosti. Postkomunistom gre le za oblast, kar je bilo razumnim jasno že pred volitvami, ko se je z medijskimi zvijačami in lažmi ustoličevala oblast brez programa za narod in državo. Čeprav poznavalci opozarjajo, da bi bilo dobro za Slovenijo, da bi se nadaljevali standardi Janševe vlade, novi oblastniki »kot večina« nameravajo vladati po svoje. Ti absolutisti »svobodno« izkoriščajo demokracijo za uveljavljanje absolutističnih različic. Ministrice »svobodnih« demokratov se klanjajo morilcem vplivnih in pokončnih Slovencev. Na hiši v Ulici Janeza Pavla II. se je pojavila velika tabla v spomin revolucionarja Borisa Kidriča, poslanec državnega zbora slavi krvoločnega diktatorja v času, ko na morišču domobrancev v Kočevskem rogu odkrivajo trupla pobitih, med njimi nad 20 takih, ki so v jamah umrli od lakote in žeje. Kje je tu človeškost in nenasilnost?
Novi vladni kulisi so se približali strici z ozadja, kot je zapisal kritik, pa gre le za oblast. Ker bi Janez Janša edini lahko pretrgal to roparsko finančno popkovino, še kar naprej sipajo sovraštvo nanj in njegove – namesto da bi opravljali svoj posel; v to vpregajo poslušne novinarje, sodnike in druge, ki so podredili svojo moralo integriteto servilnosti v medijih, sodstvu, šolstvu in drugje za nadaljevanje oblastne revolucije! Odkrivanje morišč, raziskave Rada Pezdirja in drugih o udbovskih mafijskih poslih ter sodobne mamilarske, tobačne in druge naveze zaradi skrbne cenzure novinarjev in njihovih šefov ne prodrejo v javno zavest. Janez Janša je pač skoraj edini, ki trideset let zavzeto in odločno deluje zoper postkomunistično kapitalsko mafijo, zato njega sodišča sodijo, tajkuni pa delajo po svoje dalje.
Udbomafijsko zakulisje se zaveda, da je edini sposoben to prekiniti, zato ga orkestrirano nečloveško odstranjuje iz političnega odločanja ter ga dokvalificira z medijskimi in sodnijskimi arbitrarnimi odločitvami. In ti ljudje ne poznajo milosti: v Sloveniji jim je bil napoti Ivan Kramberger, v Srbiji se je uprl Zoran Đinđić, oba so umorili. Sposobne odstranjujejo z diskretizacijami, če je treba, z likvidacijo. V propagandni stroj se vključuje celo »komodna sredina«, kot bi dejal Ehrlich. Ljudmili Novak niso mar pravila poslovanja STA: predložitev računov in objektivna poštenost novinarjev na RTV.
Na to gleda iz bruseljske rožnate razdalje, saj njeni volivci dobro vedo, kako novinarji nacionalne hiše desničarje stalno zapostavljajo, žalijo in ignorirajo. Ne gre torej za pritisk nanje, pač pa za njihovo neprofesionalno novinarstvo in ustrahovanje drugačnih. S tem nima nič opraviti Janez Janša, priročno pa je to izkoriščati za zmanjševanje njegovega vpliva in ugleda v svetu in doma ter za preprečevanje demokratičnih procesov. Če ta oblast ne bo spoštovala ustavnih pravil, bo treba, kot pravi Ivo Boscarol, na ulico s sekirami in z vilami. O medijski tehniki »ustvarjanja resničnosti« je bil v Intervjuju na RTV SLO nedvoumen celo levičarski profesor s FDV.
Boriti se za nepopačeno resničnost zahteva napor vseh in naše sodelovanje, ne razdvajanje, kar počne »Svoboda«. Smiselno bo, če se SDS in NSi čim prej dogovorita za skupnega kandidata za predsednika demokratične Slovenije! Ne nasedajmo torej in ne dopustimo nadaljevanja mafijskih meril, saj hočemo, da Slovenija preživi, zato, demokrati Slovenije, zbudite se!
