Kadar izda novo knjigo vrhunski pisatelj Drago Jančar, se mnogi bralci vznemirijo, saj predvidevajo, da jih bo spet čakalo presenečenje. Tako je tudi tokrat – Ob nastanku sveta, kot je naslov Jančarjevega novega romana (izdala ga je založba Beletrina), dogaja pa se v pisateljevem »mestu M.« (Maribor), ki je prizorišče več njegovih knjižnih zgodb, je napisan s slogovno svežino pa tudi z novim prikazom življenja, ki ga ob drugem razbira na kulturnem ozadju znanih osebnosti iz biblije (npr. Danielova knjiga) ali profane zgodovine, toda povezuje jih preko izmišljene zgodbe s poetično in globljo meditacijo o človekovi usodi.
V tej veliki zgodbi nastopa množica oseb, dogaja pa se v letih po drugi svetovni vojni v mestu ob Dravi. Vtem ko je zadnji roman In ljubezen tudi prinesel podobo mesta med drugo svetovno vojno, je nova knjiga posvečena tistemu povojnemu času, ko so vojne grozote še zelo žive, življenje meščanov, delavcev in uslužbencev pa ubira pot v potrošniški svet, a ga še pretresajo travme nedavne vojne, značilne za Maribor, v katerem je po prvi svetovni vojni poleg Slovencev živela razmeroma številna nemška manjšina, katere neredki so bili pristaši nemškega rajha ali sodelovali z nacisti pred in med drugo svetovno vojno. Tokrat v pripovedi gre za čas najbrž proti koncu 50. let prejšnjega stoletja v delavsko-uradniškem naselju – mesto in njene ljudi pa doživlja mlad učenec Danijel iz družine, katere uporniški oče je bil med vojno zaprt v nemškem taborišču, mama je kristjanka, Danijelov brat je v vojni mornarici v Dalmaciji, urbano naselje pa je s svojimi prebivalci kar vzorec za Maribor: mešano prebivalstvo ne le po narodnosti, ampak tudi nazorsko politično. Marsikaj tega se reflektira v Danijelovi družini, katere oče je vnet član Zveze borcev, njegov Danijel pa je radovedni in občutljivi opazovalec, ki skuša vse dojeti, spoznati in izpovedati svoje doživljanje življenja in novih priseljencih v mesto, najprej o mladenki Leni, njenem vedenju in odnosu do dveh moških, kakor tudi o predstavniku Cerkve in zlasti šole, ne nazadnje tudi o družini Rainer, ki živi blizu njih in doma govorijo nemško, njihov oče pa je nemški vojni invalid; med osrednjimi liki je tudi pater Alojzij, ki Danijela poučuje v veri in biblijski osebah, pa Danijelov zaupnik, profesor Fabjan, h kateremu najstnik rad zahaja, saj mu posreduje kopico znanja in modrosti, aktualni oblasti pa nikakor ni všeč. Vse poteka spontano v nepredvidljivem vsakodnevju, ki ga v Danijelovem življenju uokvirjata predvsem dva miselna tokova: njegovo odzivanje na vladajočo kulturnopolitično doktrino in vsakdanje doživljanje šole, kjer izstopa prizadevanje po novi vzgoji, a tudi Cerkve, ki se trudi biti zvesta svojemu nauku in je s svojo dolgo zgodovinsko izkušnjo poučna. V teh pripovedih je precej kritičnih poudarkov na ekstremih enih in drugih, pri čemer mestoma niso neopazni zlasti ironični toni podajanja – v sarkastični osvetlitvi včasih potekajo le druženja nekdanjih borcev, ki bučno slavijo svoje stare podvige.
Več lahko preberete TUKAJ.
