Piše: Tomaž S. Medved
Nekdanjega razvpitega komunističnega funkcionarja Staneta Dolanca še najbolj poznamo po citatu iz leta 1972, ki ga je, seveda v srbščini, izrekel na partijski konferenci v Splitu: »Mora nam biti popolnoma jasno, da smo v tej državi komunisti na oblasti. Če ne bi bili mi, bi to pomenilo, da je nekdo drug, ampak temu za zdaj ni tako in tudi nikoli ne bo.«
Na tej konferenci je Dolanc govoril tudi o potrebi po izključevanju. S tem je jasno nakazal smer svinčenih sedemdesetih let, saj so »zdrave sile« po Titovih navodilih iz politike odstranile več liberalno mislečih komunistov, med drugim tudi tedanjega predsednika republiške vlade Staneta Kavčiča. Začela se je tudi obsežna čistka na univerzah in gospodarstvu. Tudi sedaj lahko beremo podobne napovedi.
Aprila 1988, le malo pred prelomnimi dogodki slovenske pomladi (JBTZ), pa je Stane Dolanc, tedaj kot član predsedstva SFRJ, nastopil kot slavnostni govornik v Mariboru na proslavi ob 40-letnici podjetja za gradnjo hidroelektrarn EM Hidromontaža. Tudi tedaj je bil njegov govor v duhu svinčenih let.
»Popolnoma pa nam mora biti vsem jasno, da pomeni protikomunizem, protisocializem rušenje temeljev avnojske Jugoslavije, pa naj si gre za delovanje birokratskega etatizma ali pa seperatističnega nacionalizma. Da je to vse kaj drugega kot enotno hotenje za spremembo razmer v gospodarskih odnosih in prizadevanjih za stabilnost naše domovine Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ob tem smo prepričani, da mladi rodovi, ki so zrasli in se vzgajali v samoupravni in socialistični Jugoslaviji vsepovsod v naši deželi, ne bodo dovolili, da bi njihova ustvarjalna hotenja kdorkoli zlorabljal ali manipuliral z njimi,« je med drugim dejal Dolanc na omenjeni proslavi. Jasno je torej obsodil tedaj še dokaj prikrite osamosvojitvene težnje ter želje po demokratizaciji. Njegova stališča je dokaj jasno podpiral tudi njegov politični vazal, tedanji predsednik CK ZKS Milan Kučan, ki je v istem času v Tacnu obsodil »fašistoidne manire« novonastajajoče demokratične opozicije.
Če njegov govor primerjamo s tem, kar sedaj na RTV Slovenija počenjajo vojaki revolucije, torej po Dolančevo »mladi rodovi«, postane marsikaj jasno. Predvsem pa to, da branijo komunistično različico »stare pravde«, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo vse ključne pozicije pri informiranju javnosti zasesti »zdrave sile«. Navsezadnje se je to pokazalo tudi pri odzivih na včeraj objavljeno sporočilo novinarke mlajše generacije Andreje Gregorič, ko je eden od komentatorjev vse drugače misleče označil za »podtaknjene ravnozemljaše«. Kar pomeni, da je RTV Slovenija lahko samo »naša«, torej komunistična, in da kakršenkoli pravi profesionalizem pri naslednikih Dolančeve misli ne pride v poštev…
