Piše: Florjan Lužar
Moram pohvaliti Televizijo Slovenija, ker je kot komentatorja aktualnega političnega dogajanja v Sloveniji gostila Iva Boscarola, podjetnika, ki je bil iz nič (oziroma iz garaže v Štrancarjevi /!/ ulici v Ajdovščini) ustvaril svetovno znano podjetje Pipistrel.
Iskreno upam, da ga bo še kdaj povabila v studio, kajti Iva Boscarola sem si že pred mnogimi leti zapomnil kot modrega in pogumnega moža, razumnika brez dlake na jeziku, ki si je (med drugim) 20. avgusta 2010 upal okrcati samega doktorja Drugorazrednika. Tedaj sem si zapisal njegove preroške misli:
»Razrašča se povezovanje kapitala in politike, ki nima več nobenih omejitev. /…/ Če vi ukradete en jogurt, greste za šest mesecev v zapor; če pa okradete pol Slovenije, ste dovolj močen, da nobenemu ne odgovarjate. In še to je problem, da vas potem ščitijo tisti najvišji. Če greste po cesti po levi strani, boste plačali kazen brez debate. Če pa pozabite za svoje premoženje povedati, da ga imate v tujini, vam pa predsednik države reče: ‘Dajmo mu drugo možnost!’ Torej imamo dejansko državljane prve in druge kategorije. In to pelje v to, da ne bo nihče za nič odgovarjal, če bo član ta prave hobotnice. Odgovarjali bodo seveda tisti, ki so na drugem nivoju.« Kot povzetek svojega razmišljanja je poudaril: »Mi imamo krizo vrednot na najvišjem možnem nivoju. /…/ Kako je v Italiji? Pride zjutraj finančna policija z brzostrelkami…«
Pred dvanajstimi leti sem Ivu Boscarolu kot anonimni tv-gledalec napisal osebno zahvalno pismo. Tokrat povzemam svoje takratno pisanje in mu v odprtem pismu sporočam: »Ekonomska vprašanja, o katerih včasih tudi Vas povprašajo za mnenje (ob seveda skoraj obveznih vseznalcih Maksu T., Jožetu P.D. in njima podobnih), me ne zanimajo in govorjenja o tej tematiki skorajda ne poslušam. Toda Vaš pogumni in modri nastop v povolilni Tarči (19. maja 2022) in kot že omenjeni komentar v Odmevih 20. avgusta 2010 sta me navdušila, da se Vam moram javno zahvaliti in Vas pohvaliti, seveda v upanju, da Vam tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo poguma!«
Florijan Lužar, Ljubljana
