Po mnenju Dela se vpliv žensk v slovenski zunanji politiki utegne konec leta še povečati, če se bo podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos jeseni odločila za kandidaturo za predsednico republike. Zunanje ministrstvo je sicer edina ministrska funkcija, ki bi jo v novi vladi zanimala. A kot je slišati iz stranke, predsednikoma koalicijskih strank ne bodo rušili njunih ministrskih izbir.
Sodelovati bi morali z obema stranema
Prihod Fajonove na Mladiko napoveduje večjo avtonomnost ministrstva in odločen obrat od višegrajske skupine, so napovedali. V javnosti se že pojavljajo skrbi glede prihodnje zunanjepolitične usmeritve Slovenije. Predvsem se bojijo odmika od zelo dobrih odnosov z Zahodom, predvsem ZDA in sodelovanja z ruskim agresorjem. Tudi poznavalec geopolitičnih razmer in univerzitetni profesor Bogomil Ferfila meni, da bi morali sodelovati z obema velesilama. “Menim, da je potrebno, za majhno državo, kot je Slovenija, kljub vsemu vzdrževati deloma odprte kanale komuniciranja z obema stranema,” je dejal.
Dr. Bogomil Ferfila (Foto: Nova24TV)
Fajonova si je sicer nabrala zunanje politične izkušnje v Bruslju, a je bilo v preteklosti sporno njeno prijateljevanje s predstavniki iranskega režima in zapletanje v odnosih z nekaterimi državniki Zahodnega Balkana. O tem poroča tudi Večernji list, ki izpostavlja mnenje Fajonove, da Hrvaška nima pogojev za schengen, gotovo se bodo odnosi z Ljubljano zaostrili zaradi arbitražnega spora. “Slovenska zunanja ministrica bo odprla fronto s Hrvaško: izsiljevala bo s schengenom,” so zaskrbljeni tuji mediji.
Hrvati pričakujejo zaostritev politike med Ljubljano in Zagrebom
Vstop Hrvaške v schengen bi razbremenilo slovensko obmejno policijo in zmanjšalo čakalne vrste na meji s Hrvaško, medtem pa bi lahko izboljšali odnose z njimi. “Zdi se, da nič ne simbolizira pričakovane spremembe slovenske zunanje politike tako dobro, kot prihod Tanje Fajon na čelo slovenske diplomacije, ne samo, ko gre za zavračanje višegrajske avanture (Janeza) Janše in projekta uvajanja iliberalnega modela oblasti v Sloveniji, ampak tudi v pogledu politike Ljubljane do Zagreba,” še ocenjuje novinar.
Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković in predsednik slovenske vlade Janez Janša (Foto: Kabinet predsednika vlade)
“Tanja Fajon je ves čas vztrajala pri implementaciji arbitražne razsodbe, prepričana pa je tudi, da Hrvaška ne izpolnjuje kriterijev za vstop v schengen. Pri tem je treba spomniti, da tovrstna stališča deli tudi ostala slovenska politična scena, zato je odhajajoči premier tu osamljen,” še dodaja. Trenutna vlada si kot enega izmed največjih dosežkov predsedovanja Slovenije EU lahko ravno šteje sklepe decembrskega zasedanja Sveta EU za notranje zadeve, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen. Vsi postopki bi lahko bili končani med francoskim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici leta 2022.
Fajonova pa bi po njenem mnenju sodeč ravnala ravno nasprotno. “Zato je treba računati na to, da prihod Tanje Fajon na čelo slovenske diplomacije pomeni tudi vračanje arbitraže in pogojevanje odnosov s Hrvaško s spoštovanjem in implementacijo arbitražne odločitve, kar se nanaša tudi na hrvaški vstop v schengen. To pa verjetno pomeni tudi novo zaostrovanje odnosov med Ljubljano in Zagrebom,” je sklenil novinar Večernjega lista.
