8.5 C
Ljubljana
sreda, 27 novembra, 2024

Razkrivamo: Predsednik Gibanja svobode Robert Golob je afera na dveh nogah

Piše: Vida Kocjan

Roberta Goloba, predsednika stranke Gibanje Svoboda, spremlja afera na afero, zato se ga že prijemlje vzdevek Afera na dveh nogah. Hkrati se zapleta v številne in vedno nove laži.

Začelo se je z njegovo plačo v državnem podjetju GEN-I, kjer je najprej zatrjeval, da ima »le« 6000 tisoč evrov ne plače. Nato je to povišal na 7000 evrov. Vse, ki so dokazovali, da je v poslovnem poročilu družbe za leto 2020 navedeno, da je v tistem letu prejel 214.000 evrov neto, je žalil in jih označil za lažnivce. Nato se je izkazalo, da so podatki točni, to je bil po več tednih primoran priznati tudi sam. Nato se je razkrilo, da v petih letih kot predsednik uprave GEN-I prejel več kot 1,6 milijona evrov bruto plače, leta 2020 po 35.423 evrov mesečno.

Golob v predkazenskem postopku

Ta podatek je Robert Golob zadnja leta v poslovnih poročilih GEN-I prikrival. Vsota pa skoraj za polovico presega najvišjo omejitev plač v podjetjih v pretežni državni lasti, ki jo določa Lahovnikov zakon. Po tem zakonu bi moral Golob nezakonito pridobljen denar vračati. Vendar trdi, da podjetje GEN-I ni bilo v pretežni državni lasti in preveč prejetega očitno ne namerava vrniti. Plačo Roberta Goloba trenutno preverja kriminalistična policija Policijske uprave Novo mesto, zoper Goloba je bila dana ovadba, Golob je tako v predkazenskem postopku.

Informativnega izračuna dohodnine ne pokaže

V javnosti se je nato pojavil zapis, da je imel Golob v letu 2020 kar 3,3 milijona evrov prihodkov. Na to se je Golob odzval tako, da je 14. aprila sklical novinarsko konferenco in novinarjem od daleč kazal nekakšen davčni izpis njegovih prihodkov v letu 2020. Kot edini med predsedniki strank, ki kandidirajo na volitvah, pa doslej ni pokazal dohodninske napovedi oz. Informativnega izračuna dohodnine. Na vprašanje o tem je dejal, da tega ne bo pokazal, ker ga nima pri sebi in ker so na odločbi navedeni tudi osebni podatki žene in otrok. Dejstvo pa je, da se osebni podatki na tovrstnih odločbah lahko prekrijejo, res pa je, da so na njej vidni vsi dohodki, plačani prispevki, dohodnina, deleži v podjetjih, prihodki od obresti in podobno. To je torej razlog, zakaj Golob dohodninske odločbe ne pokaže. Izpis, ki ga je kazal, je namreč daleč od tega. Mimogrede, na enem od soočenju je o tem lagala celo podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, Urška Klakočar Zupančič (nekdanja sodnica).

Računi v tujini in domnevno ukradena identiteta, kar policiji ni prijavil

Golob je hitel tudi zatrjevati, da nima nobenega bančnega računa v tujini. V nedeljo pa je urednik portala Siol.net Peter Jančič v svojem komentarju zgolj nakazal, da Golob verjetno ne govori resnice. Golob se je na to takoj odzval, ne portalu Siol-net, Golobovo izjavo so objavili na spletni strani Dela, ki dejansko postaja njegov bilten. Zatrdil je, da so mu v preteklosti ukradli identiteto in na njegovo ime odprli bančni račun v neki zakotni vasi v Romuniji.

Zelo hitro se je izkazalo, da gre za bančni račun pri Raiffeisen bank, odprt sredi Bukarešte, pet minut stran od romunske podružnice GEN-I. V tej bančni podružnici ima račun tudi romunski GEN-I, ki so ga po neuradnih podatkih že zaprli, tam pa je še vedno odprt tekoči račun, katerega pooblaščenec je še vedno Robert Golob.

V Raiffeisen so za medije natančno pojasnili, da odprtje Golobovega osebnega bančnega računa nikakor ni moglo biti izvedeno, ne da bi sam pri tem aktivno sodeloval.

Za osebni račun v Romuniji je Golob za Delo sprva zatrjeval, da je bil odprt leta 2017. Dva dni kasneje pa je za RTV Slovenija dejal, da je bil odprt leta 2018. Za Delo je tudi trdil, da mu Raiffeisen banka noče pokazati bančne dokumentacije, povezane z odprtjem tega računa. Hkrati pa je pokazal bančni izpisek z računa, ki naj bi dokazoval, da na njem ni bilo denarja. Vendar pozor. Bančni izpisek se nanaša na čas 3. do 7. januarja 2022, torej za prvi teden v januarju letos. Saldo je res nič, vendar to ne pomeni, da na tem računu pred tem ni bilo denarja. Verodostojno bi bilo le, če bi pokazal kartico s celotnim prometom.

Hkrati Golob še vedno trdi, da mu je bila ukradena identiteta. Pri preverjanju pa so nam s policije odgovorili, da Golob prijave identitete policiji ni prijavil.

Golobovo plačevanje novinarjev

Golob se je v spiralo laži ujel tudi ob razkritju, da je Vesni Vuković s portala Necenzurirano iz GEN-I nakazal 103.000 evrov. Izgovarja se na vodstvo družbe, kjer pa zavlačujejo, v čas po volitvah. V to, da mora javnosti pokazati pogodbo, se je vključila celo Informacijska pooblaščenka. Vendar bo tudi tu epilog zgodbe šele po volitvah.

Bosanski posli in afera 15 odstotkov

Golob je podatek o tem, da nima nobenih računov v tujini (kar se je izkazalo kot laž), povedal ob zgodbi o gradnji elektrarn na Neretvi v Bosni in Hercegovini. Tu je šlo za afero 15 odstotkov. Planet TV je 9. aprila razkril posnetek, ki ga je marca 2009 na svojih spletnih straneh za kratek čas objavil bosanski Dnevni Avaz, potem pa je s strežnikov izginil za več kot desetletje. Na posnetek in vsebino je že leta 2011 kot edini v Sloveniji opozoril takratni tednik Reporter (danes je v Odlazkovi lasti).

Trditev, da Golob nima odprtih računov v tujini, se je izkazala za laž.

Gre za posnetek pogovora o delitvi provizij in lastniških deležev pri načrtovanem 300 milijonov vrednem poslu gradnje hidroelektrarn na reki Neretvi. Na posnetku se je pojavilo ime Roberta Goloba, zdajšnjega predsednika stranke Gibanje Svoboda, govor je bil o 15-odstotni proviziji. Posel je padel v vodo. Golob pa je na to zdaj odgovarjal, da posla ni bilo, zato tudi provizija ni bila izplačana.

A pozor. Šlo je za bosansko podjetje Intrade Energija, katerega solastnik je bil Nihad Spahalić, dober Golobov prijatelj. Podjetje je bilo brez vrednosti, Spahalić je nato svoj delež tik pred zatonom prodal Istrabenzu, kjer je bil Golob eden od vodilnih, za neverjetnih 15 milijonov evrov. Mediji pa poročajo, da je bil Golobov bančni račun v Romuniji odprt kmalu po tej transakciji, v kateri je bilo oškodovano tudi državno premoženje.

Zastrašujoč molk medijev

O Golobovih aferah največji mediji sploh ne poročajo. Delo je postalo hišni bilten Golobove stranke, POP TV je tesno povezan z Gibanjem Svoboda, o tem ne poroča ničesar niti državna Slovenska tiskovna agencija. Molčijo vsi mediji v lasti smetarsko-medijskega tajkuna Martina Odlazka. Vsak od teh ima svoje računice.

Očitno je, da čakajo na nedeljo in rezultate volitev. V sredinem soočenju Slovenija izbira, kjer so sodelovali predstavniki strank, na PlanetTV in Nova24TV, je bilo tudi vprašanje, ali bi se moral Golob izločiti iz kampanje. Aleš Hojs, minister za notranje zadeve in podpredsednik SDS, je odgovoril tako:

»Z gospodom Golobom se ne bi ukvarjal. Danes lahko napovem, da kakršenkoli rezultat bo v ponedeljek, bo gospod Golob bivši pretendent za mandatarja. Kakršenkoli rezultat bo dosegel, je časa ali pa možnosti, ki ga danes drži nad vodo, zgolj še dva tri dni. Boste videli poročanja POP TV in preostalih televizij, ko se bo afera začela razvijati.«

Tudi dobro obveščeni novinar in lastnik portala Pozareport je objavil, sklicujoč se na vire iz Gibanja Svoboda, da se stvari takoj po nedeljskih volitvah lahko že čez noč spremenijo, tudi v primeru volilne zmage Roberta Goloba. Še zdaleč namreč ni nujno, da bo Golob mandatar za sestavo nove vlade. Ne samo zato, ker naj bi se tik pred volitvami “pričakovano zlomil”, ampak predvsem zato, ker njegove sedanje afere ne morejo kar tako izpuhteti, izginiti, temveč bodo Goloba bremenile še naprej. To bo ovira ozadju tranzicijske levice, zato ga utegnejo umakniti nazaj na energetiko, v privatizacijo GEN-I, kar je bila sicer njegova namera že dlje časa.

Robert Golob se je v tem tednu umaknil iz javnosti, domnevno naj bi bil okužen s covid-19, kar je ugotovil s samotestiranjem.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine