Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Predsednik vlade Janez Janša je v dveh letih vlade opravil preko 200 srečanj s tujimi predstavniki, od tega preko 40 videosrečanj, preko 40 virtualnih zasedanj, preko 40 zasedanj in preko 80 srečanj v živo. V letu 2020 se je najpogosteje pogovarjal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in z nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel. “Slovenijo vračamo na evropski in svetovni zemljevid. Proti središču,” je pojasnil Janša.
Na samem začetku epidemije, ko je marca 2020 Janez Janša nastopil mesto predsednika vlade, je imel telefonski pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen o načrtovanih ukrepih Evropske unije, ki so bili potrebni za zajezitev širitve koronavirusa. Konec marca se je udeležil videokonference Evropskega sveta o socialno-ekonomskih posledicah pandemije koronavirusa, ki jo je sklical njegov predsednik Charles Michel. Voditelji vlad in držav članic ter institucij EU so razpravljali o situaciji in ukrepih v zvezi z epidemijo covid-19.
Aprila sta Janša in predsednik Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine (FJK) Massimiliano Fedriga na video-konferenci izmenjala podatke o stanju v povezavi s covid-19 ter ukrepih, ki sta jih obe strani sprejeli v boju proti epidemiji. Opravil je tudi telefonski pogovor s predsednikom Evropskega sveta Michelom in še eno videokonferenco z Evropskim svetom.
Maja 2020 je potekala videokonferenca voditeljev EU in Zahodnega Balkana, ki so ji sopredsedovali Michel, hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković in von der Leynova. Teden dni kasneje je Janša opravil tudi telefonski pogovor s slednjo. Pogovor je bil izjemno vsebinski in tvoren, z njo pa je Janša govoril tudi o predlogu prihodnjega proračuna EU ter sklada za okrevanje zaradi epidemije koronavirusa.
Junija se je Janša v hiši Evropske unije v Ljubljani udeležil srečanja veleposlanikov držav članic EU, Zahodnega Balkana in Turčije. Teden dni kasneje se je sestal z veleposlaniki višegrajske četverice. Na srečanju so izmenjali mnenja o ključnih izzivih, s katerimi se soočajo države članice Evropske unije ter o najpomembnejših regionalnih vprašanjih.
Junija se je udeležil videokonferenčnega zasedanja voditeljev držav članic EU in šestih držav Vzhodnega partnerstva (Ukrajina, Moldavija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija). Kasneje je potekalo tudi neformalno videokonferenčno zasedanje Evropskega sveta, sprejel je doajena diplomatskega zbora v Sloveniji, apostolskega nuncija nadškofa Jean-Marie Speicha in opravil videokonferenco z nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel in portugalskim predsednikom predsednikom vlade Antoniom Costo.
Julija je ponovno potekal videokonferenčni pogovor z Michelom, srečal se je z nemškim zunanji minister Heikom Maasom in se udeležil spletne konference z naslovom “Europe uncensored”. Srečal se je tudi s Plenkovićem, udeležil se je izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju in opravil videokonferenčni pogovor z generalnim sekretarjem OECD Angelom Gurrio.
Avgusta je Slovenijo obiskal nekdanji državni sekretar Združenih držav Amerike Michael Pompeo. Ponovno je tudi potekalo videokonferenčno zasedanje Evropskega sveta. Janša se je tudi srečal z novima nemškima veleposlanikoma v Sloveniji in s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Zadnji dan v avgustu je Janša v okviru 15. blejskega strateškega foruma sodeloval v uvodni razpravi evropskih voditeljev na temo “Evropa po Brexitu in pandemiji covid-19”.
Z Janšo so se v tem času pogovarjali poljski premier Mateusz Morawiecki, Plenković, bolgarski predsednik vlade Bojko Borisov, nekdanji češki predsednik vlade Andrej Babiš, visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell, madžarski predsednik vlade Viktor Orban in posebni predstavnik EU za dialog Beograd – Priština in druga regionalna vprašanja Zahodnega Balkana Miroslav Lajčak. 4. septembra se je Janša na Brdu pri Kranju ob robu posveta slovenske diplomacije srečal z ministrom za Evropo in zunanje zadeve Francoske republike Jean-Yves Le Drianom.
Kasneje je Janša v Ljubljani gostil nekdanjega avstrijskega zveznega kanclerja Sebastiana Kurza. Opravil je tudi telefonski razgovor s predsednikom Evropskega sveta Michelom in takrat predsedujočo Svetu EU, Merklovo. Obiskal ga je tudi grški zunanji minister Nikos Dendias. Septembra se je še Janša skupaj z ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec in državnim sekretarjem, odgovornim za področje športa v KPV, Marjanom Dolinškom srečal s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasom Bachom in delegacijo.
Oktobra se je Janša udeležil izrednega in rednega srečanja Evropskega sveta, medtem pa je še opravil videokonferenčni pogovor z Merklovo. Prav tako je imel delovno srečanje z albanskim predsednikom vlade Edijem Ramo. Novembra je na pogovor sprejel ministra za finance Avstralije Mathiasa Cormanna in se udeležil neformalnega videokonferenčnega zasedanja Evropskega sveta.
Po zaslugi Janše smo pridobili rekordna evropska sredstva
Novembra 2020 je kazalo, da Madžarska in Poljska ne bosta želeli sodelovati in sta želeli vložiti veto o pogojevanju sredstev z vladavino prava. Premier Janez Janša je kasneje v Bruselj poslal pismo sprave, ki ga je opozicija popolnoma skritizirala. Nasprotno od slovenske opozicije je Merklova pismo sprave podprla. Kasneje, kljub pesimističnim pričakovanjem, je vrh EU dokazal, da ko gre zares, države članice EU stopijo skupaj in najdejo rešitve tudi tam, kjer se mogoče še pred sestanki ne nakazujejo. Voditelji so tako na sestanku sprejeli rekordna sredstva za okrevanje Evrope po pandemiji koronavirusa in sredstva za prihodnjih sedem let.
Decembra je Janša odšel na uradni obisk v Izrael, kjer se je med drugim srečal tudi z nekdanjim izraelskim predsednikom vlade Benjaminom Netanjahujem. Potekalo je tudi zasedanje Evropskega sveta in virtualno srečanje ob 60. obletnici podpisa konvencije OECD. Ob koncu leta 2020 pa se je še na Brdu pri Kranju udeležil srečanja veleposlanikov držav članic EU.
