Piše: Lucija Kavčič
Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija v njej sodeluje in v primerjavi z letom 2022 nazadovali pri naravoslovju, matematiki in bralni pismenosti. Ministrstvo za izobraževanje se je odzvalo z napovedjo vrste izboljšav na področju osnovnega šolstva.
Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem OECD, poteka v triletnih ciklih, Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratno raziskavo so na slovenskih šolah izvajali marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo. Vključenih je bilo 7366 slovenskih dijakov oziroma učencev iz 319 srednješolskih izobraževalnih programov, 60 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih. V tokratni raziskavi je sodelovalo 91 držav, zbiranje podatkov pa je bilo izvedeno na računalnikih.
Spet slabši rezultati
Raziskava PISA 2025 je pokazala, da so se rezultati slovenskih 15-letnikov na področju naravoslovja, matematike in bralne pismenosti v primerjavi s predhodnimi raziskavami znova poslabšali. Pred tremi leti so slovenski 15-letniki za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem. Tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja. »Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022,« so zapisali pri OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk, leta 2022 je bil 500 točk, medtem ko je povprečje držav OECD, ki jih je v opazovanem obdobju zajela raziskava, 482 točk, leta 2022 pa je bilo 485 točk. Slovenija je na tem področju dosegla primerljiv rezultat kot Nizozemska, Švedska, Nemčija, Francija, Italija, Portugalska in Madžarska. Kot je v predstavitvi rezultatov raziskave dejala nacionalna koordinatorica raziskave Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta, rezultati kažejo, da so slovenski 15-letniki najbolje reševali naloge, ki so od njih zahtevale znanstveno razlaganje pojavov, nekoliko manj tiste, ki so od njih zahtevale načrtovanje raziskav in kritično interpretiranje rezultatov, najslabše pa tiste, ki od njih zahtevajo kritično vrednotenje in uporabo naravoslovnoznanstvenih informacij za odločanje.
Dosežki pri matematiki
Nadalje je povprečen slovenski dosežek pri matematiki s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 472 na 463 točk. Na tem področju se je Slovenija znašla v družbi Turčije, Latvije, Portugalske, Madžarske, Luksemburga in Francije. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 476, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 461 točk. Podobno kot slovenski otroci so se odrezali tudi 15-letniki iz Španije, Slovaške, Luksemburga in Nizozemske. Temeljno raven bralne pismenosti dosega 64 odstotkov slovenskih 15-letnikov, kar je pod povprečjem OECD, najvišjo raven bralne pismenosti pa v Sloveniji dosegajo le trije odstotke 15-letnikov, v povprečju OECD pa pet odstotkov, je še povedala nacionalna koordinatorica raziskave.
Dekleta bralno uspešnejša
Kazalniki povprečnih dosežkov 23 držav OECD za daljše časovno obdobje pa razkrivajo še malo večji razkorak s slovenskimi dosežki. V vrhu lestvice so na vseh področjih so 15-letniki s Kitajskega, iz Singapurja, Macaa, Tajvana in z Japonskega. Poleg vsega pa se Slovenija se uvršča med države z največjimi razlikami med spoloma na področju bralne pismenosti, pri kateri so dekleta dosegla 51 točk več kot fantje, pri naravoslovni pismenosti pa so dosegla 21 točk več. Pri matematični pismenosti pa statistično ni znatnih razlik med spoloma. Sicer pa so v letošnji raziskavi prvič ugotavljali tudi okoljsko pismenost, pri kateri se je Slovenija s 480 točkami umestila v povprečje OECD. Na lestvici računalniškega mišljenja pri reševanju problemov pa se je Slovenija s 486 točkami umestila pod povprečje držav OECD, ki je 500 točk. V primerjavi z letom 2022 in drugimi preteklimi raziskavami se je po poročanju slovenskih 15-letnikov izboljšal občutek pripadnosti šoli, za dva odstotka pa se je povečal delež tistih, ki poročajo, da so na tedenski ali mesečni ravni izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, najpogosteje norčevanju in širjenju zlonamernih govoric.
Resno opozorilo
Na rezultate raziskave PISA se je nemudoma odzval minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević, ki je dejal, da so rezultati PISA za Slovenijo resno opozorilo, ter obenem napovedal celovito reformo slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja z desetimi izhodišči. Sedanje stanje je namreč posledica dolgoletnega vodenja šolskega sistema na način, v katerem imajo progresivna ideologija, procesi, projekti in administracija prepogosto prednost pred znanjem, delovnimi navadami in urejenim poukom. Zato je Rončević napovedal vrnitev znanja v središče šole: uspešnost se bo merila po tem, kaj učenci dejansko znajo, razumejo in zmorejo, ne po številu dokumentov in projektov. Učne načrte bodo razbremenili, določili bistvena znanja in standarde ter učiteljem dali več strokovne svobode. Drugo izhodišče napovedane reforme so višja merila in pošteno ocenjevanje. Ocena bo zanesljiva informacija o znanju, ne rezultat pritiskov in pogajanj, meril ne bodo zniževali, temveč izboljšali poučevanje in podporo učencem, reformirati pa bo treba tudi nacionalno preverjanje znanja in maturo, njune rezultate pa uporabiti za konkretno ukrepanje, je v izjavi za javnost zapisal minister Rončević. Kot tretje izhodišče je navedel optimalni razvoj vsakega otroka: vsi naj imajo enake možnosti, ne bodo pa nujno imeli enakih rezultatov. Učenci, ki potrebujejo pomoč, naj jo dobijo, nadarjeni pa zahtevnejše izzive, mentorstvo ter povezovanje z univerzami, raziskovalnimi ustanovami in strokovnimi društvi. Naslednje reformno izhodišče je vrnitev delovne etike, vztrajnosti in osebne odgovornosti. Šola naj ceni trud, disciplino, vestnost, zanesljivost in dobro opravljeno delo, je zapisal Rončević, razumevanje otroka ne sme pomeniti odsotnosti zahtev, pravil in odgovornosti.
Domoljubje in avtoriteta
Kot pomembno peto izhodišče je Rončević napovedal okrepitev domoljubne in državljanske vzgoje, saj morajo učenci dobro poznati slovenski jezik, zgodovino, kulturo, nastanek samostojne države, ustavno ureditev, demokratične institucije in državne simbole, domoljubne vrednote pa so spoštovanje lastnega naroda, jezika, kulture in države ter ne kot sovraštvo do drugih. Šola mora biti ideološko nevtralna in intelektualno pluralna, je pod šesto alinejo izpostavil Rončević, saj mora šola učence učiti, kako misliti, ne kaj misliti, ter jim predstaviti različne ideje, teorije in argumente, starši pa imajo osrednjo vlogo pri oblikovanju vrednot in svetovnega nazora otrok. Učni načrti in gradiva naj temeljijo na znanstvenih spoznanjih, ustavnih vrednotah in pluralni obravnavi. Kot sedmo izhodišče je minister Rončević poudaril vrnitev avtoritete učitelju, ki ima pravico vzdrževati red, zahtevati delo in pravično ocenjevati, mora pa biti zaščiten pred neutemeljenimi pritiski in pravnim nadlegovanjem. Predlagana je ustanovitev učiteljske zbornice kot strokovnega in reprezentativnega telesa poklica. Hkrati je napovedana debirokratizacija, zmanjšanje števila evidenc in obrazcev ter povezanost informacijskih sistemov, saj je cilj več časa za učence in manj za administracijo. Osmo izhodišče reforme, ki jo je napovedal Rončević, je pravočasno zagotavljanje temeljnih znanj, opismenjevanje že v prvem letu šolanja. Otrokom z učnimi težavami, razvojnimi posebnostmi ali pomanjkljivim znanjem slovenščine pa bi zagotovili zgodnjo in intenzivno pomoč, vključno s pripravljalnimi programi za otroke priseljencev.
Odprava devetletke
Največja napovedana organizacijska sprememba je odprava devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo, ki bo preglednejša in zahtevnejša, z jasnimi standardi, zgodnjim opismenjevanjem, zgodnjo pomočjo učencem, ki zaostajajo, ter zahtevnejšim delom z nadarjenimi. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je na tiskovni konferenci napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme, do konca letošnjega leta pa bodo pripravili področne zakone. Nova osemletka naj bi se začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca. Z reformo bodo v šoli poleg branja, pisanja, računanja, zgodovine in naravoslovja okrepili računalništvo, programiranje, algoritmično mišljenje, umetno inteligenco, podatkovno, medijsko in informacijsko pismenost, kibernetsko varnost, finančno pismenost, podjetnost, ustvarjalnost in inovativnost ter krepili poklicno in strokovno izobraževanje, vajeništvo, praktično usposabljanje in povezovanje šol z delodajalci. Minister Rončević je poleg vsega napovedal še ustanovitev Inštituta za edukacijske raziskave in odprto pot v učiteljski poklic s pomočjo mikrodokazil o pridobljenem pedagoškem znanju, da bi se povečalo število učiteljev matematike, naravoslovja, tehnike, računalništva in tujih jezikov. Minister Rončević, ki je oster kritik progresivnega pedagoškega koncepta, je sicer na tiskovni konferenci povedal tudi, da pričakuje, da bo napovedana reforma naletela na odpor pri t. i. »pedagoškem establišmentu«, kar se je tudi zgodilo.
Napad na napovedane reforme
Nasprotna politična opcija je pohitela in se, kot pač na vse, kar počne sedanja vlada, odzvala z žaljivimi oznakami in neosnovanimi obtožbami ter trditvami. Tako je glavni tajnik SVIZ-a, Branimir Štrukelj Rončevićevo napoved reforme označil za »impulzivno reakcijo« na slabe rezultate raziskave PISA 2025, kar da je »najslabše, kar je lahko naredil.« Štrukelj je rekel še, da se stvari, ki so se nabirale skozi leta, ne da rešiti na hitro in z eno potezo, saj da je to iluzija, Inštitut za edukacijske raziskave pa da ima političen motiv, »ker želijo vplivati na smer izobraževalnega sistema«. Tudi učitelji z mikrodokazili po Štrukljevo ne bodo prispevali k boljšim rezultatom šolarjev, na radiu Slovenija pa je Štrukelj ministra Rončevića obtožil še, da hoče obračunati z laično javno šolo in zavodi, ter da njegove napovedi »zvenijo kot grožnja in tudi kot napad na stroko v najširšem možnem pomenu«. Oglasila se je še Asta Vrečko iz Levice, ki je Rončevićevo napoved reforme šolstva med drugim označila kar za »rokohitrsko pavšalno izjavo«, ter stranka SD, od koder je prišla izjava, da je Rončevićeva napoved uvedbe osemletke »kot slepilni manever najhujša politična zloraba otrok v zgodovini«. Ministrstvo za izobraževanje oziroma minister Rončević pa je kot omenjeno sicer že vnaprej napovedal, da nasprotovanja pričakuje, a da ne išče konflikta zaradi konflikta: »Toda, kadar je odpor institucionalnih in interesnih monopolov cena nujne reforme, sem to ceno pripravljen plačati. Minister ni imenovan za to, da upravlja podedovano stanje in skrbi, da se nihče ne razjezi. Imenovan je za to, da prevzame odgovornost. In to odgovornost bom prevzel.«
