Piše: STA
Voditelji članic EU se bodo ta konec tedna v Bruslju zavzeli za čimprejšnjo vzpostavitev solidarnostnega sklada za Ukrajino v pomoč tamkajšnji vladi pri zagotavljanju takojšnjih potreb in pri obnovi države po koncu vojne. Ob tem bodo pozvali k pripravi mednarodne konference, na kateri bodo zbrali sredstva za sklad, piše v osnutku sklepov vrha.
Ukrajini pa bodo vnovič zagotovili nadaljnjo politično, finančno, materialno in humanitarno podporo ter izrazili pripravljenost na hitro nadaljnje ukrepanje z dodatnimi sankcijami.
Po neuradnih pričakovanjih naj bi podali politične usmeritve za pripravo naslednjega, petega svežnja sankcij proti Rusiji. Ta bi lahko vključeval razširitev seznama ruskih bank, izključenih iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift.
Za zdaj iz tega sistema niso izključili Sberbank in Gazprombank, prve in tretje največje ruske banke, preko katerih poteka plačevanje ruskega plina in nafte, ker bi lahko to privedlo do zvišanja že tako visokih cen energije.
Voditelji naj bi pozvali tudi k pripravi vsega potrebnega za podporo članicam unije pri spoprijemanju z begunsko krizo. Članice naj bi pozvali k pripravi kriznih načrtov za zagotovitev srednjeročnih in dolgoročnih potreb.
Omenja se tudi možnost, da bi lahko unija zaradi vojne v Ukrajini za spoprijemanje z begunsko krizo sploh prvič uporabila solidarnostno klavzulo po 222. členu pogodbe o delovanju EU. Ta omogoča vso razpoložljivo pomoč, tudi vojaško, članici unije v primeru terorističnega napada ali katastrofe, ki jo povzročita narava ali človek.
Možnost uporabe solidarnostne klavzule se je sicer omenjala avgusta lani ob migracijskih pritiskih iz Belorusije, marca 2020 v boju proti covidu-19 in leta 2015 po terorističnih napadih v Franciji, vendar so nato članice pomagale na drugačni pravni podlagi, z uporabo podobne klavzule o vzajemni obrambi. Prav tako se je možnost uporabe solidarnostne klavzule leta 2015 omenjala v pomoč Sloveniji pri soočanju z begunsko krizo.
Viri pri EU glede verjetnosti sprožitve solidarnostne klavzule za zdaj pravijo le, da se je ta možnost omenjala v Versaillesu in da so pogoji za uporabo jasni.
Nekatere članice, med njimi Slovenija, se zavzemajo za jasno perspektivo članstva Ukrajine v EU. To bo del razprave, a v sklepe bi lahko po napovedih virov pri EU vključili kvečjemu referenco na zapis v versajski izjavi, v kateri so voditelji izpostavili, da Ukrajina sodi v evropsko družino, želenih jamstev glede hitrega članstva v uniji pa ni dobila.
Na vrhu EU bo kot gost sodeloval tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki se bo pred tem udeležil vrhov zveze Nato in skupine G7. To bo sploh prvič, da bo ameriški predsednik fizično sodeloval na zasedanju voditeljev članic unije, so pa pred njim evropski voditelji že gostili premierja Turčije in voditelje Ukrajine.
V ospredju pogovorov z Bidnom bodo priprave nadaljnjih sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, možnosti pridobivanja plina iz ZDA v sklopu prizadevanj za odpravo odvisnosti od ruskega plina ter odnos do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji.
V Bruslju sicer izpostavljajo, da so osredotočeni na zagotavljanje doslednega izvajanja dosedanjih sankcij in preprečevanje izogibanja sankcijam. Obenem pravijo, da so na mizi vse možnosti, tudi prepoved uvoza ruske energije, zlasti nafte, kar pa je za unijo občutljivo vprašanje.
