Piše: Andrej Sekulović
Evropsko sodišče za človekove pravice je uvrstilo Slovenijo v vrh držav, ki imajo delež sodb z vsaj eno kršitvijo. Glavni kršitvi sta predolgi postopki sojenj in kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
Po podatkih Evropskega sodišča za človekove pravice naj bi bil v Sloveniji delež sodb z vsaj eno kršitvijo človekovih pravic kar 91,69-odstoten. To pravzaprav pomeni, da je le 8,31 odstotka sodb brez kršitev in da naša sodišča predvsem ustvarjajo nove spore in težave, kot da bi jih reševala. Na milijon prebivalcev je tako kar 164,51 sodbe z vsaj eno kršitvijo. Če to primerjamo z nekaterimi našimi sosedami, vidimo, da Slovenija prednjači v tovrstnih kršitvah. V Italiji, ki je bila prav tako v preteklosti znana po politični in sodni korupciji, je delež sodb s kršitvami na milijon prebivalcev le 31,26 in vseh kršitev človekovih pravic skupaj je samo 76,64 odstotka. V Avstriji je 70,30 odstotka sodb z vsaj eno kršitvijo človekovih pravic po mnenju evropskega sodišča in le 31,53 kršitve na milijon prebivalcev. Na Hrvaškem, ki je morda še boljši primer za primerjavo zaradi naše zgodovine v skupni komunistični državi, je 80,17 odstotka sodb z vsaj eno kršitvijo in 92,56 kršitve na milijon prebivalcev.
Značilnosti kršitev
Čeprav so ocene Evropskega sodišča za človekove pravice lahko zaradi liberalne usmeritve Evropske unije, sploh glede vprašanja človekovih pravic, večkrat tudi pristranske in v skladu z določenimi ideološkimi smernicami, ne pa z objektivnostjo, govorijo visoke številke za Slovenijo in slovensko sodstvo same zase, predvsem ker gre zlasti za kršitve, ki kažejo predvsem na nesposobnost ali korupcijo sodstva. Od 373 sodb v Sloveniji ima kar 342 sodb vsaj eno ali pa več kršitev. Od tega je največ kršitev povezanih z dolžino postopkov in s pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Od 373 sodb je kar 263 takšnih s kršitvami zaradi dolžine postopka in 267 takih, pri katerih ni bila zagotovljena ustrezna pravica do učinkovitega pravnega sredstva, ki pripada vsakomur, ki so mu kršene pravice in svoboščine. Potem je tu še 25 kršitev pravice do pravičnega sojenja in nekaj drugih manj pogostih kršitev. Evropsko sodišče za človekove pravice je od omenjenih sodb in kršitev med letoma 1994 in 2020 ugotovilo kršitev človekovih pravic v 245 zadevah.
Korupcija ali malomarnost?
Iz Slovenije naj bi bilo evropsko sodišče na leto prejelo kar 240 pritožb. Zaradi kršitev pa je Slovenijo obtožilo do konca leta 2021 kar v 332 primerih, zaradi česar je bilo iz državnega proračuna plačanih že 295.644.418,49 evra za odškodnine. Pri tem se je treba vprašati, kaj je vir teh kršitev in problema našega sodstva. Očitno se soočamo z malomarnostjo in s korupcijo kot tudi s politično obarvanimi procesi in odločitvami, ki so med drugim v nasprotju s temeljnim principom svobode govora. Med drugim je razlog verjetno tudi v tem, da najdemo v sodstvu in predvsem na vrhovnem sodišču ljudi starega rdečega kova in strukture, ki so se ohranile po navideznem padcu komunističnega socializma. Imamo sodnike, ki so bili na svojih položajih že v prejšnji državi, kar je deloma tudi posledica, da ni bilo v Sloveniji lustracije. Da obstaja korupcija in da pri nas pred sodiščem niso vsi enaki, je jasno tudi iz primera družine Janković, ki ji je bilo odpisanega kar 29 milijonov evrov dolga. To pomeni, da ni na prvem mestu objektivna pravica, temveč predvsem to, kdo ima kakšne povezave in kdo koga pozna.
295.644.418,49 evra je Slovenija že odštela za odškodnine zaradi sodnih kršitev.
Generacija identitete na Danskem se spominja žrtev terorizma
Danski identitarci so se poklonili spominu na žrtvi terorističnega napada, ki se je zgodil februarja 2015 v danski prestolnici Kopenhagen. Islamist Omar Abdel Hamid El-Hussein je ustrelil 55-letnega režiserja Finna Nørgaarda, ki je snemal predvsem dokumentarce. Napadalec je najprej napadel kulturni center Krudttønden, kjer je potekal dogodek, ki ga je organiziral Odbor Larsa Vilksa, ilustratorja in risarja, ki se je v nekaterih svojih risbah norčeval iz muslimanskega preroka Mohameda. Na dogodku pa naj bi bila razprava tekla tudi o napadu na satirični francoski časopis Charlie Hebdo. Napadalec je oborožen hotel vstopiti v center, Nørgaard ga je poskusil ustaviti, zaradi česar je bil ubit. Naslednji dan je El-Hussein napadel sinagogo in pri tem ubil varnostnika Dana Uzana. Danski identitarci so prižgali sveče na kraju napada in s tem opozorili, da ne smemo nikoli pozabiti žrtev islamizma.
V Franciji se vse bolj govori o veliki zamenjavi
Pariški pravnik Pierre Gentillet je na francoski televiziji Cnews opozoril, da velika demografska zamenjava ni več le teorija, temveč otipljiva resničnost. Ob tem je dodal: »Cilj je nadomestiti francosko civilizacijo z drugimi civilizacijami. Gre za fenomen, ki je v svoji naravi demografski, je pa tudi več od tega, saj ima tudi religijske in etnične značilnosti.« Po njegovem mnenju se je desna predsedniška kandidatka Valérie Pécresse, ki je začela uporabljati ta izraz tako kot Éric Zemmour, odločila za to zaradi dejstva, da, sodeč po anketah, kar 61 odstotkov Francozov verjame, da prav res poteka velika zamenjava, še večje število pa hoče ustaviti migracije. Izraz velika zamenjava se tako prebija v ospredje francoskih političnih razprav. Pécresse se je sicer kasneje zaradi kritik poskušala oddaljiti od svoje uporabe izraza, vendar pa ravno dejstvo, da ga je sploh uporabila, kaže na to, da se prebija v »mainstream«.
Nacionalna izobraževalna zveza predlaga učiteljem opuščanje spolno specifičnih izrazov
Spletni seminar, ki ga sponzorira največji sindikat učiteljev v Evropi, Nacionalna izobraževalna zveza, je predlagal udeleženim učiteljem, naj rečejo svojim učencem, da se začnejo izogibati spolno specifičnih izrazov, ko v šoli naslavljajo učitelje in učiteljice. Na seminarju je bilo predlagano, da se sprejme model izobraževanja za učence in učenke vseh starosti, ki bo »osvobojen spola«. Seja z naslovom »Pravilna raba jezika za 2022« je tako vključevala predloge za učitelje, naj ne uporabljajo izrazov, kot so »sin«, »fant«, »mati«, ampak naj jih nadomestijo z bolj družbeno vključujočim jezikom. To pa ni bilo vse. Prav tako jim je bilo svetovano, naj s šolskih prijavnic in obrazcev odstranijo besedi »moški« in »ženski«, svoje učence pa naj učijo, naj ne uporabljajo več izrazov »gospod«, »gospa« ali »gospodična«, ko naslavljajo učitelje.
