Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Več kot 460 sedanjih in nekdanjih uradnikov Združenih narodov, strokovnjakov za človekove pravice in pravnih strokovnjakov ter mednarodnih nevladnih organizacij in akademskih institucij je pisalo Svetu ZN za človekove pravice in pozvalo k mednarodni preiskavi pokola na tisoče političnih zapornikov v Iranu leta 1988. V pismu pozivajo HRC, naj izpodbija nekaznovanje iranskih uradnikov tako, da zahteva mednarodno preiskavo množičnih usmrtitev in prisilnih izginotij leta 1988. Med podpisniki je tudi evropski poslanec Milan Zver. “Poziv Svetu za človekove pravice in visokemu komisarju za človekove pravice predstavlja največji mednarodni poziv Združenim narodom v zgodovini s strani mednarodnih strokovnjakov in skupnosti za človekove pravice, naj zahtevajo odgovornost iranskih uradnikov za pokol leta 1988,” so povedali na tiskovni konferenci v Londonu. V pismu pa so med drugim poudarili, da genocid in zločin proti človeštvu ne sme ostati nekaznovan.
Premier Janez Janša je lani v nagovoru na dogodku Free Iran World Summit 2021, na katerem so bile navzoče ugledne mednarodne osebnosti, kot so nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo ter številni evropski nekdanji premierji in zunanji ministri, dejal, da je svet za skoraj 33 let pozabil na žrtve pokola in poudaril, da bi se to moralo spremeniti. “Preiskovalna komisija Združenih narodov je ključnega pomena za osvetlitev grozljivega pokola iz leta 1988. Družine žrtev si prizadevajo za ustanovitev preiskovalne komisije, da bi lahko končno dosegle pravičnost in zaključek,” je izpostavil. Izrazil je podporo pozivu preiskovalca ZN za človekove pravice v Iranu, in sicer za vzpostavitev neodvisne preiskave obtožb o usmrtitvah na tisoče političnih zapornikov, ki jih je odredila država, in vloge, ki jo je pri tem imel novoizvoljeni predsednik kot namestnik tožilca Teherana.
Na podlagi fatve iranskega vrhovnega voditelja ajatolaha Ruholaha Homeinija so se poleti 1988 po Iranu ustanavljale “komisije smrti”, ki so za politične zapornike, ki niso želeli opustiti svojih prepričanj, odredile usmrtitev. Več kot 30 tisoč političnih zapornikov, velika večina članov MEK, je bila usmrčena. Žrtve so zakopavali v skrivna množična grobišča. Med storilci tega pokola, ki še naprej ostajajo nekaznovani, je Ebrahim Raisi, ki je bil leta 1988 namestnik teheranskega tožilca in član komisij smrti – lani avgusta je uradno nastopil funkcijo iranskega predsednika. Na stotine mednarodnih strokovnjakov za človekove pravice in pravnih strokovnjakov, vključno z nekdanjim vodjo Mednarodnega kazenskega sodišča ter več kot sto sedanjimi in nekdanjimi uradniki Združenih narodov, je pozvalo ZN, naj nemudoma začnejo preiskavo iranskega pokola leta 1988, za katerega se domneva, da pomeni zločin proti človeštvu in genocid. Sedanji iranski predsednik Ebrahim Raisi in vodja pravosodja Gholam-Hossein Mohseni Ejei sta izpostavljena kot ključna storilca pokola leta 1988. Pismo je bilo razkrito na tiskovni konferenci v Londonu 27. januarja 2022, ki jo je organiziralo pravosodje za žrtve pokola leta 1988 v Iranu.
JVMI Press Conference in London, 27 Jan:
Global call for accountability and an international investigation into the #1988Massacre in Iran
It's time for the UN to end impunity for crimes against humanity & genocide
CC: @mbachelet @UN_Spokesperson @UN_HRChttps://t.co/ye5CbcXkR7
— JVMI (@jvmifoundation) January 26, 2022
Izvensodne usmrtitve leta 1988 v Iranu so zločin proti človeštvu in genocid
Skupaj 467 posameznikov in organizacij, ki predstavljajo svetovno skupnost človekovih pravic na splošno, je sopodpisalo odprto pismo Svetu za človekove pravice z dne 25. januarja 2022, ki ga je organiziralo pravosodje za žrtve pokola leta 1988 v Iranu. “Strokovnjaki za človekove pravice menijo, da so izvensodne usmrtitve leta 1988 v Iranu zločin proti človeštvu in genocid,” so sporočili podpisniki. Med podpisniki so nekdanji predsednik Mednarodnega kazenskega sodišča, nekdanji predsednik Sveta ZN za človekove pravice, nekdanji predsednik Varnostnega sveta ZN, nekdanji predsednik Evropske komisije, trije nekdanji predsedniki medameriške Komisije za človekove pravice, nekdanji predsednik Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti, nekdanji predsednik spravnega in arbitražnega sodišča OVSE, nekdanji poveljnik Nata, nekdanji predsednik pritožbenega oddelka ICC, nekdanji predsednik Sveta Evropske unije, nekdanji predsednik Evropske komisije za človekove pravice, nekdanji predsednik Komisije ZN za mednarodno pravo, 19 Nobelovih nagrajencev, 108 sedanjih in nekdanjih uradnikov ZN, vključno z 39 nekdanjimi posebnimi poročevalci ZN.
Drugi pomembni podpisniki so nekdanji posebni svetovalec generalnega sekretarja ZN za preprečevanje genocida, dva nekdanja posebna svetovalca generalnega sekretarja ZN za odgovornost za zaščito, dva sedanja člana Svetovalnega odbora Sveta za človekove pravice, nekdanji Svet Evrope komisar za človekove pravice, sedanji in nekdanji predsedniki preiskav ZN ter na desetine mednarodnih sodnikov in tožilcev, vključno z dvema trenutnima sodnikoma Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), prvi predsednik Posebnega sodišča ZN za Sierra Leone, nekdanji glavni tožilec mednarodnih kazenskih sodišč ZN za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, nekdanji posebni tožilec na posebnem sodišču za Libanon in glavni tožilec na sojenju Slobodanu Miloševiću v Haagu. Posebni svetovalec za zločine proti človeštvu tožilca MKS in posebni svetovalec za vojne zločine tožilca MKS sta prav tako med številnimi trenutnimi posebnimi svetovalci tožilca, ki so podpisali pismo. Drugi cenjeni podpisniki so nekdanji predsedniki Čila in Vzhodnega Timorja, nekdanji predsedniki vlad Belgije in Luksemburga ter nekdanji zunanji ministri Avstralije, Kanade, Italije, Kosova in Poljske. Med podpisniki je tudi evropski poslanec Milan Zver.
Ključna storilca pokola leta 1988, še vedno uživata prostost, nekaznovana
“Poziv Svetu za človekove pravice in visokemu komisarju za človekove pravice predstavlja največji mednarodni poziv Združenim narodom v zgodovini s strani mednarodnih strokovnjakov in skupnosti za človekove pravice, naj zahtevajo odgovornost iranskih uradnikov za pokol leta 1988,” je na konferenci dejal direktor JVMI Tahar Boumedra. V pismu so izpostavili sedanjega iranskega predsednika Ebrahima Raisija in vodjo pravosodja Gholama-Hosseina Mohsenija Ejeija kot ključna storilca pokola leta 1988, ki še vedno uživata prostost, nekaznovana. “Zato pozivamo Svet ZN za človekove pravice, naj nujno izpodbija nekaznovanje iranskih uradnikov, tako da pooblasti mednarodno preiskavo množičnih usmrtitev in prisilnih izginotij na tisoče političnih zapornikov iz leta 1988, ki predstavljajo nenehne zločine proti človeštvu,” je zapisano v pismu. “Skrbi nas, da bi pomanjkanje odgovornosti za storilce s strani mednarodne skupnosti lahko spodbudilo iranske oblasti k nadaljnjim grozodejstvom nad disidentskimi protestniki in političnimi zaporniki, kot je bilo priča med smrtonosnim zatiranjem protestov po vsej državi leta 2019,” so še poudarili. Podpisniki so že podali mnenje, da je že zdavnaj prepozno, da urad visoke komisarke ZN za človekove pravice Michelle Bachelet razišče pokol leta 1988. Nekdanji poslanec v Evropskem parlamentu Struan Stevenson je na konferenci dejal: “Ebrahimu Raisiju moramo poslati čim jasnejše sporočilo. Njegovi zločini ne bodo pozabljeni ali odpuščeni. Njegove žrtve in njihove družine zahtevajo pravico. Odgovarjal bo za zločine proti človeštvu, umore, kršitve človekovih pravic in genocid. ZN morajo sprožiti popolno preiskavo teh zločinov in odgovarjati vsem vpletenim. Genocid in zločin proti človeštvu ne sme ostati nekaznovan.“
We need to investigate the 1988 killings in Iran. The perpetrators should be held accountable.https://t.co/ag9KIZ76jw
— Radek Sikorski MEP (@radeksikorski) February 3, 2022
