-2.9 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Soočamo se s podražitvami energentov. Kdo vse je odgovoren za dvig cen?

Piše: Vida Kocjan

Ljubljančan Anton R. je moral sesti, ko je pred dnevi dobil položnico za ogrevanje. Do zdaj je pozimi z družino plačeval 70 evrov, tokrat je bila na položnici številka 153 evrov. Bil je besen. Nič drugače ni bilo na Ptuju: Ptujčan je pozimi plačeval po 107 evrov, tokrat je prejel položnico z zneskom 232 evrov. Povečanje je podobno kot v Ljubljani.

Gospod Anton in gospod s Ptuja pa nista edina. Po Sloveniji ljudje prejemajo položnice, ki so bistveno višje, kot so jih bili navajeni. Komunalne storitve so se zelo podražile, tudi hrana in bencin, a cena je najbolj poskočila pri ogrevanju, predvsem v mestnih središčih, npr. v Ljubljani, na Ptuju, Jesenicah. Kaj se je zgodilo?

»Zeleni denar« veliko stane

Že v prejšnjem desetletju je Evropska unija začela norijo, ki se ji reče »zeleni dogovor«. Po tem dogovoru bodo države v določenem času postale brezogljične družbe, kar pomeni, da bodo opustile fosilna goriva (premog ali nafta). Za to so potrebne ogromne količine denarja. Evropska unija je že do zdaj porabila več kot bilijon evrov, med letoma 2021 in 2027 načrtujejo za to še 1,8 bilijona evrov. Ker tega denarja ni, ga morajo natisniti »iz nič«, se pravi, da ta denar nima podlage v realnosti. Temu denarju ljubkovalno pravijo »zeleni denar« (»green money«)

Vsaka večja količina denarja na trgu prej ali slej povzroči inflacijo. To, kar danes opazujemo (višje cene hrane in storitev), je neposredna posledica tega. Podobno je s papirjem (časopisi in knjige). Ker so se ekologi (beri: ekoteroristi) z vladami odločili, da bodo pretiravali z ohranjanjem gozdov (papir pridobivamo iz lesa), na trgu primanjkuje papirja, kar pomeni višje cene. To toliko bolj velja za energente.

Za podražitev ogrevanja v Ljubljani je odgovorna Energetika v lasti Mestne občine Ljubljana, a zato levičarji ne krivijo župana Zorana Jankovića, ampak kar vlado. (foto: STA / Nebojša Tejić)

Krive so občine, ne vlada

Pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije (sonce, veter) je zelo drago. A ker elite vztrajajo, morajo države obdavčevati fosilna goriva in denar dajati za trajnostni razvoj. Dogaja se, da vetrne elektrarne postavljajo na krajih, kjer ji vetra, sončne elektrarne pa tam, kjer na leto ni veliko sončnih dni. Vse z namenom, da se sredstva za energijo iz obnovljivih virov počrpajo. Pa naj stane, kolikor hoče.

Opisano je temeljni vzrok podražitev ogrevanja. A o teh podražitvah ne odloča vlada, ampak odločajo posamezna javna komunalna podjetja, ki so v lasti občin. Predvsem gre za velike mestne občine, v katerih vladajo levičarji.

Jeseničani protestirali na cesti pri občini proti visokim cenam ogrevanja. Kljub številnim pozivom županu občine Blažu Račiču se še vedno soočajo z visokimi položnicami. (foto: STA / Tinkara Zupan)

Kako v občinah zagovarjajo podražitve?

S Ptuja so nam odgovorili, da se je variabilni del cene toplotne energije, ki predstavlja največji delež, s 1. januarjem 2022 podvojil. Kot razlog navajajo, da je cena zemeljskega plina kot glavnega energenta petkrat višja kot lani. Kriv je dvig cen energentov na svetovnem trgu, dodajajo. Navajajo še, da se je tudi cena električne energije povečala za 2,5-krat. »Tudi cena toplote, ki jo odkupujemo od podjetja Top energija za kogeneracijo, je letos višja v primerjavi z lanskim letom. To so elementi, ki tvorijo variabilni del cene in ta del cene je tisti, ki dviguje ceno ogrevanja na Ptuju v nebo,« so zapisali in dodali: »Razumemo stisko in slabo voljo občanov, vendar je situacija na trgu energentov vse presenetila.« Pojasnili so še, da »ostajajo pri projektu obnove kotlovnice, v kateri želijo zamenjati obstoječe kotle na zemeljski plin s kotlom na lesno biomaso in se s tem izogniti odvisnosti od nihanj cen energentov na trgu«. Slednje bi ogrevanje pocenilo.

Dr. Anže Burger: »Varovalke pred takšnimi sezonskimi ali akutnimi povišanji cen bi morale biti predvidene in urejene v koncesijski pogodbi med občino in koncesionarjem. Če bi podjetje ravnalo racionalno in bi se pred takimi skoki cen ustrezno zaščitilo, bi bila potrebna rast tarife za končne uporabnike nižja ali vsaj kasnejša.« (foto:: Anže Burger)

Agencija: Končna cena odvisna od posamezne občine

Na Agenciji za energijo pojasnjujejo, da je del cene sestavljen iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del cene toplote se med sistemi daljinskega ogrevanja v posameznih mestih razlikuje predvsem zaradi tehničnih karakteristik omrežja, starosti omrežja in velikosti odjemalcev, priključenih na omrežje. Variabilni del cene pa se razlikuje predvsem zaradi cen vhodnih energentov. To pa pomeni, da je končna cena res precej odvisna od posamezne občine, ki so zadolžene za omrežje. Variabilni del pa je povezan s cenami surovine.

Kako to nadzorujejo v Agenciji za energijo? Postopek je daljši, bistvo pa je, da morajo distributerji toplote pridobiti soglasje agencije k izhodiščni ceni toplote za posamezni distribucijski sistem. Izhodiščno ceno toplote agencija potrdi takrat, ko nastane nov zavezanec za reguliranje, če pri obstoječem zavezancu nastanejo večje tehnološke spremembe ali druge spremembe, ki v večji meri vplivajo na  načrtovane količine distribuirane toplote oziroma načrtovanih obračunskih moči odjemalcev ali ob drugih bistvenih spremembah.

V času po potrjeni izhodiščni ceni pa lahko distributerji toplote oziroma regulirani proizvajalci toplote zaradi spremembe upravičenih stroškov pod določenimi pogoji uveljavljajo spremembo variabilnega oziroma fiksnega dela cene toplote brez soglasja agencije.

Konkretno to pomeni, da lahko zaradi spremembe variabilnih stroškov (energije) distributer toplote oziroma regulirani proizvajalec toplote uveljavlja spremembo cene brez soglasja agencije. Slednjo morajo o spremembi obvestiti tri dni pred uveljavitvijo oziroma najpozneje tretji delovni dan po uveljavitvi spremembe cene.

Zakaj se torej ogrevanje v nekaterih mestih tako izrazito draži in koliko je to tudi subjektivno pogojeno? Na to odgovarjajo, da pri reguliranju cen toplote agencija ne more vplivati na poslovno politiko podjetja pri nakupu energentov. Sicer pa tudi v agenciji opozarjajo na naraščajoče cene energentov in emisijskih kuponov na veleprodajnih trgih, ki se odražajo v cenah toplote.

V Sloveniji se iz sistemov daljinskega ogrevanja oskrbuje skoraj 70 odstotkov vseh gospodinjskih odjemalcev toplote, priključenih na distribucijske sisteme v Sloveniji. »Cena toplote se je praviloma najbolj zviševala v tistih občinah, v katerih se za proizvodnjo toplote kot primarni energent uporabljata zemeljski plin ali premog, predvsem zaradi resnično velikega trenda zviševanja cen zemeljskega plina na veleprodajnih trgih, pri premogu pa zaradi velikega trenda zviševanja cen emisijskih kuponov,« so nam še pojasnili.

Dr. Matej Lahovnik: »Za višje položnice za ogrevanje ni kriva vlada, ampak je treba o tem vprašati vodstva monopolnih komunalnih podjetij, s katerimi upravljajo občine.« (foto: STA / Nebojša Tejić)

Ministrstvo: odgovorni so upravljavci

Na ministrstvu za infrastrukturo navajajo, da je EU postopoma vzpostavila enoten trg z zemeljskim plinom in od leta 2004 si vsi večji ter od leta 2007  tudi vsi manjši odjemalci plina lahko samostojno izberejo dobavitelja in z njim sklenejo pogodbo o dobavi. Enoten plinski trg je povzročil postopno izenačevanje cen zemeljskega plina na območju EU, kar je za naše okolje takrat pomenilo postopno nižanje cen za končne odjemalce. Poseben skok v znižanju cen se je zgodil v letu 2012, ko je na trg plina v Sloveniji prišel domači ponudnik, ki do takrat še ni imel svojih odjemalcev. Cene so se v dveh tednih znižale za okoli 30 odstotkov.

Ker pa Slovenija nima svoje proizvodnje plina, ki bi ga lahko oddala v plinovodno omrežje, morajo dobavitelji plin v celoti kupiti na plinskih trgovalnih vozliščih v Evropi. Plin se vsak dan kupuje za naslednja obdobja: celo leto, sezona, mesec ali dan.

Trg z zemeljskim plinom v EU se odziva na povpraševanje in ponudbo v skladu z mehanizmi delujočega plinskega trga. Tako je bila cena plina zaradi pandemije covida-19 v letu 2020 in v začetku leta 2021, ko je bilo povpraševanje po plinu zelo nizko, na zgodovinsko nizkih vrednostih (dnevne in povprečne letne cene za naslednje leto okoli 16 EUR/MWh). Ko pa se je povpraševanje po plinu v drugi polovici leta 2021 povečalo in ponudba iz različnih razlogov temu ni sledila, je cena plina v novembru 2021 poskočila kot še nikoli ter dosegla zgodovinske vrednosti (dnevna cena tudi do 180 EUR/MWh in povprečna cena za prihodnje leto okoli 90 EUR/MWh).

Ob tem so pojasnili, da slovenski dobavitelji ta čas (v januarju) ponujajo plin za take posamezne odjemalce v Sloveniji po ceni med 27 do 70 EUR/MWh, nekateri pa tudi po 125 EUR/MWh.

Zato tisti dobavitelji, ki so zakupili dovolj plina po še nizki ceni za leto 2022, lahko trenutno ponudijo nižjo ceno, preostali pa so ceno plina že dvignili ali pa jo še bodo.

Ob skokoviti rasti (ali morebitnem padcu) cen plina je zato čas nakupa izredno pomemben, kar se je v zdajšnji kurilni sezoni izredno močno odrazilo.

Na ministrstvu še dodajajo, da imajo odjemalci plina oz. upravniki v njihovem imenu na večjih odjemnih mestih tako dodatno odgovornost, da poskrbijo tudi za pravi čas nakupa plina.

 Glede na situacijo je verjetno kar nekaj večjih odjemalcev plina kljub očitnim trendom dvigovanja cen plina čez leto zamudilo pravi čas nakupa ali pa so upali, da bodo njegove cene v zadnjem delu letu padle, kar pa se ni zgodilo. Gre torej tudi za odgovornost upravljavcev. To pa so upravljavska podjetja, ki so v lasti posameznih občin.

Položnice dušijo ljudi tudi zaradi neučinkovite organiziranosti GEN Energije, tudi v povezavi z GEN-I. (foto: STA / Tamino Petelinšek)

GEN Energija in GEN-I

To pa še ni vse. Položnice dušijo ljudi tudi zaradi neučinkovite organiziranosti GEN Energije, tudi v povezavi z GEN-I, kakor se je razkrilo v zadnjih dneh. Računsko sodišče RS je namreč družbo GEN Energija pozvalo, naj premisli, ali je smiselno, da prepušča lastno prodajno funkcijo družbi GEN-I.

Gre namreč za to, da Gen Energija, ki je v državni lasti, za energijo, ki prihaja iz Jedrske elektrarne Krško, nima lastne službe za trženje, pač pa ima v ta namen sklenjeno pogodbo z družbo GEN-I. Po navedbah računskega sodišča pa je v reviziji nekaterih poslov, v katero je bil vključen tudi GEN-I, izpuhtelo 14 milijonov evrov.

Ob vseh teh razkritjih je ukrepal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in zahteval revizijo poslovanja družbe GEN-I. Od poznavalcev slovenske energetike smo mediji takrat dobili celo podatek, naj bi bilo v GEN-I in povezanih družbah izginilo vsaj 500 milijonov evrov. Minister Vrtovec je nato ocenil, naj bi šlo za 17 milijonov evrov. V reviziji računskega sodišča pa je tudi zapisano, da v kupo-prodajnih pogodbah pogodbene cene ne zagotavljajo sledljivosti in tudi ne transparentnosti njihovega določanja.

Cene in kako bo v prihodnje?

Simbolična fotografija. (foto: Pexels)

Na plinskem vozlišču CEGH v Avstriji, od koder v Slovenijo prihaja največ plina, so se cene plina v letu 2021 za oskrbo v letu 2022 gibale od 16 EUR/MWh v prvi polovici leta 2021 do 139 EUR/MWh v novembru in okoli 90 EUR/MWh konec decembra 2021.  Posamezni veliki odjemalci so sklenili pogodbe po dnevnih cenah ali mesečne pogodbe. Ta čas sta na CEGH dnevna in mesečna cena plina okoli 75 EUR/MWh. In kako bo v prihodnje? Težko je oceniti, kakšna bodo nihanja cen plina na evropskem trgu v prihodnje, zagotovo pa lahko pričakujemo povprečno višje cene od zgodovinsko nizkih ravni v letu 2020 in 2021, navajajo na ministrstvu za infrastrukturo.

Če bi ravnali odgovorno in pravočasno, bi bilo danes lahko marsikaj drugače

Upravniki (foto: Pixabay)

Pomembno vlogi pri današnjih cenah so odigrali tudi upravniki stavb.

Mnogim upravnikom (ki so odgovorno in pravočasno pristopili k pridobivanju ponudb) je tudi za leto 2022 uspelo zagotoviti ugodne ponudbe in ugodno ceno za oskrbovana gospodinjstva prek skupnih kurilnic za celo leto 2022. Tisti upravniki, ki tega niso storili, so bili v zadnjem četrtletju 2021 izpostavljeni tržnim dogajanjem in posledično nakupu plina po višjih cenah. Enak pristop kot za skupne kurilnice velja tudi za večje ali manjše sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot energent v kurilnicah uporabljajo zemeljski plin. Smer, ki jo zasleduje tudi nova evropska plinska direktiva (osnutek objavljen 15. decembra 2021), so aktivni in odgovorni odjemalci, kar v primeru skupnih kurilnic še posebej velja za upravnike večstanovanjskih stavb oziroma kurilnic, ki bodo tudi v prihodnje morali angažirano in aktivno slediti možnostim optimalne in cenovno ugodne oskrbe s plinom ter tudi na ta način upravičiti zaupanje stanovalcev, izkazano s pogodbo o upravljanju.


Cene plina na vozlišču za Slovenijo:

V prvi polovici 2021: 16 EUR/MWh

Rast do novembra 2021 na: 139 EUR/MWh

Konec decembra 2021: Okoli 90 EUR/MWh

Januar 2022: 75 EUR/MWh

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine